Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1779/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1779.99 AI generated

Court dismisses debtor's objection to enforcement for lack of legal grounds and proper argumentation under ZIZ.

Case Number VSL sklep III Cp 1779/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court rejected the debtor's objection to the enforcement order regarding the eviction of a residential property. The debtor argued personal hardship and illness but failed to cite specific legal grounds for stopping enforcement or propose evidence. Consequently, the court ruled the objection unreasoned and unnecessary, confirming the original enforcement order while assigning the debtor's costs.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 53. člen; 55. člen: An objection to an enforcement order is inadmissible if it fails to state legally significant facts preventing enforcement or propose evidence, rendering it unreasoned and exempt from a formal response.

Keywords

AI generated
enforcement objection unreasoned objection residential eviction ZIZ enforcement costs allocation legal grounds procedural dismissal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor, ki se obravnava kot pritožba, se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Upnica mora sama nositi svoje stroške odgovora na ugovor.

[JEDRO]

Če upnik v ugovoru ne navede pravno pomembnih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in zanje ne predlaga dokazov, je njegov ugovor neobrazložen in ni potrebno postopati po 57. čl. ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše ..., tako da izvršitelj izroči stanovanje v izključno posest upnici, potem, ko iz tega stanovanja odstrani vse dolžnikove osebe in stvari, in izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin za poplačilo upničine denarne terjatve v znesku 35.906,00 SIT.

Proti sklepu o izvršbi je ugovarjal dolžnik. Smiselno zatrjuje, da nima kam iti, sklicuje se na svoje družbeno udejstvovanje in bolezen, ki jo izkazuje z zdravniškimi izvidi. Navaja izjavo upnice, da postopka ne naroča ona, ampak ga vodi njen advokat in zatrjuje, da je upnica do njega pozorna, zanj skrbi in ga tudi obišče v bolnici.

Na ugovor je odgovorila upnica po svojem pravnem zastopniku.

Zatrjuje, da ugovor ni obrazložen v smislu 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in da ne uveljavlja ugovorov po 55. čl. ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo. Tisto kar pa navaja dolžnik, pa niso razlogi, ki bi bili upoštevni. Predlaga, da sodišče ugovor dolžnika šteje kot neutemeljen in ga odstopi kot pritožbo v reševanje višjemu sodišču, ki naj pritožbo zavrne in potrdi sklep o izvršbi, pri tem pa zaznamuje tudi stroške odgovora na ugovor.

Sodišče prve stopnje je predložilo ugovor dolžnika v reševanje višjemu sodišču, ker je štelo, da je neutemeljen.

Ugovor ni utemeljen.

Dolžnikov ugovor je pritožbeno sodišče obravnavalo v smislu 55. čl.

ZIZ glede razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Vendar je ugotovilo, da le ti niso podani. Zatrjevano dejstvo, da nima kam iti in sklicevanje na svoje bolezensko stanje, ki ga sicer dokumentira, ni pravno upoštevno. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v točki od 1. do 12. 1. odst. 55. čl. ZIZ. Vendar dolžnik ne uveljavlja nobenega izmed njih. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bili podani razlogi po 1., 2., 4., in 7. točki citiranega člena, na katere mora sicer paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da dolžnikovemu nakazovanju v smeri, da upnica ne želi njegove izselitve iz stanovanja, ne more slediti. O tem odloča sama in če bi res tako mislila, ne bi vložila izvršilnega postopka ali pa bi umaknila predlog. Upnica je tudi v odgovoru na ugovor vztrajala pri svojem izvršilnem predlogu, kar bi se zagotovo ne zgodilo, če bi dolžnikove trditve, ki pa jih tudi z ničemer ne dokazuje, držale.

Ker dolžnik svojega ugovora ni obrazložil tako, da bi navedel pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl.

ZIZ, je njegov ugovor šteti kot neobrazložen, kar tudi upnica sama ugotavlja v odgovoru na ugovor. Kadar pa je ugovor neobrazložen, pa po odločbi 2. odst. 53. čl. ZIZ ne velja določba o odgovoru na ugovor. Odgovor na ugovor ni bil potreben in stroški zanj niso tisti potrebni stroški za izvršbo, ki bi jih moral dolžnik povrniti upniku.

Ta bo zato sam nosil svoje stroške v zvezi z njim.