Appeal allowed; first-instance enforcement ruling voided for lack of reasoning on continued enforcement portion.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

[JEDRO]

Sklepa ni mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje utesnilo izvršbo, ki je bila dovoljena z izvršilnim sklepom I 98/00073 z dne 25.5.1998 za znesek 80.166,00 SIT in sicer za del glavnice, obresti od glavnice, sodne stroške in zakonite zamudne obresti od sodnih stroškov.

Odločilo je, da se izvršba nadaljuje za glavnico 24.896,32 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.12.1998 dalje in za nadaljnje sodne stroške v znesku 370,00 SIT. V obrazložitvi je navedlo, da je upnik po izdaji sklepa delno umaknil predlog za izvršbo, zato jo je v umaknjenem delu ustavilo.

Proti sklepu se upnik pritožuje in v pritožbi najprej povzema svoj predlog, nato povzema odločitev sodišča prve stopnje, nato pa navaja, da sodišče pri izračunih obresti ni upoštevalo obresti na znesek 6.075,00 SIT, ki so jih zahtevali v izvršilnem predlogu. Manjkajo tudi stroški vloge v znesku 370,00 SIT. Menijo, da je sodišče napačno izdalo sklep o dolgu dolžnice in prosijo, da se izda novega.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka po členu 339/2 točka 14 ZPP. Po določbi člena 354 istega zakona in v zvezi s členom 365 ZPP ter členom 15 ZIZ je bilo zato treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo o stvari ponovno odločilo.

Najprej je treba ugotoviti, da se obrazložitev sklepa nanaša samo na tisti del izreka, ki obravnava umik predloga za izvršbo. Ne obrazlaga tistega dela, ki se nanaša na nadaljevanje izvršbe. Kolikor gre za umik predloga, iz podatkov v spisu izhaja, da je dolžnica plačala zneska 71.844,00 SIT in 8.166,00 SIT (kar je 80.010,00 SIT in ne 80.166,00 SIT), kot izhaja iz vloge na red.štev. 12. Iz te vloge tudi izhaja, da se umik nanaša na glavnico, sodne stroške in delno obresti, tako kot izhaja tudi iz vloge upnika, ki jo je sodišče prejelo dne 11.10.1999 in ki v spisu ni označena. Sodišče prve stopnje pa v točki 1 izpodbijanega sklepa govori o tem, da se umik nanaša na del glavnice, pod točko 2 pa da se izvršba nadaljuje za glavnico v znesku 24.896,32 SIT in za nadaljnje sodne stroške. Povsem nejasno je, kako je sodišče prve stopnje prišlo do zneska 24.896,32 SIT v zvezi z glavnico, če je upnik glede glavnice predlog za izvršbo umaknil. Pri tem velja poudariti, da so pravila o vrstnem redu vračunavanja (člen 312 ZOR) dispozitivna. To pomeni, da je ta pravila treba upoštevati, če ni drugih določb. V obravnavanem primeru pa je upnik izrecno navedel, na kaj se umik predloga nanaša.

V ponovljenem postopku bo stvar sodišča prve stopnje, da odloči le o tem, v katerem delu je predlog za izvršbo umaknjen, pri čemer bo moralo upoštvati predlog upnika. Posebna odločitev o tem, glede česa se izvršba nadaljuje, pa je nepotrebna, saj je sklep o izvršbi pravnomočen in bo torej sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršilni postopek glede vsega tistega, glede česar ni bilo umika predloga.

To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje.