Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1599/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1599.99 AI generated

Court dismisses appeal against enforcement costs, ruling necessary enforcement expenses are recoverable despite debtor's claim of offsetting counterclaims.

Case Number VSL sklep III Cp 1599/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the defendant's appeal against the enforcement court's decision to award enforcement costs to the creditor. The defendant argued these costs were unnecessary because they could have offset their own debt against the creditor's claim. The court held that since the enforcement order became legally binding without objection, the enforcement proceedings were necessary and the associated costs were validly recoverable.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 5. odst. 38. čl.; Zakon o postopku pri izvrševanju odločb (ZPP) 2. tč. 365. čl.: When an enforcement order becomes legally binding without objection, the enforcement proceedings are deemed necessary, and the debtor cannot claim the associated costs were unnecessary merely by asserting a counterclaim that could have been offset.

Keywords

AI generated
enforcement costs legal necessity offsetting counterclaims binding enforcement order recovery of expenses ZIZ enforcement procedural necessity

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Kot nepotrebne stroške, ki jih je dolžna dolžnica povrniti upniku, ni mogoče šteti izvršilnih stroškov, ki so nastali z vložitvijo predloga za izvršbo in sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen, ker dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala in je postal pravnomočen, čeprav dolžnica zatrjuje, da je bila izvršba nepotrebna in ji je povzročila nepotrebne stroške, ker bi upnika lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala z njeno terjatvijo do upnikov, ki je bila ugotovljena s sodbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave stroškov pravdnega postopka v višini 66.255,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti od tega zneska od 15.4.1997 do plačila, ter za izvršilne stroške v znesku 21.472,20 SIT z rubežem in prenosom v izterjavo na kateremkoli računu dolžnice pri Dolenjski banki d.d.

Dolžnica se je pritožila zoper odločbo o stroških izvršilnega dovolila v znesku 21.472,50 SIT. V pritožbi navaja, da iz pravdnega spisa P 91/98 Okrajnega soidšča v Trebnjem izhaja, da sta upnika dolžnici dolgovala znesek 330.421,10 SIT in da bi torej ta lahko svojo terjatev do dolžnice poravnala tako, da bi njen dolg odštela od svoje obveznosti. S tem, ko sta predlagala nepotrebno izvršbo sta dolžnici povzročila nepotrebne stroške zaradi česar predlaga, da se njeni pritožbi zoper odločbo o stroških izvršilnega dovolila ugodi in sklep o izvršbi spremeni tako, da se predlog upnikov za odmero stroškov izvršilnega dovolila zavrne, upniku pa naloži stroške te pritožbe, ki jih tudi zaznamuje.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnica zoper samo odločitev o dovolitvi izvršbe oziroma zoper sklep o izvršbi ne ugovarja. Pritožuje se le v smislu 53. čl. ZIZ zoper odločitev o stroških, ki jih mora povrniti upniku in so odmerjeni na 21.472,20 SIT, ker da so bili nepotrebni. Sklep o izvršbi je glede glavne stvari postal pravnomočen, ker dolžnica ni ugovarjala. To pa pomeni, da sta bila predlog za izvršbo in sklep o izvršbi potrebna, enako pa tudi tisti stroški, ki so v zvezi s tem nastali. Po 5. odst.

38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

Glede na takšno določbo in ugotovljeno potrebnost stroškov je odločitev sodišča prve stopnje, ko je priznalo upniku tudi stroške postopka, pravilna. Njeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep o stroških potrdilo na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.

Ker dolžnica v pritožbenem postopku ni bila uspešna, bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Glede na določbo 6. odst.

38. čl. ZIZ bi bil upnik dolžan dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Ker se je dolžnica neutemeljeno pritožila, pa za kaj takega ne gre. Odločitev o zahtevi dolžnice za povrnitev pritožbenih stroškov je vsebovana že v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe.