Appeal allowed; first instance court wrongly rejected suit due to missing translation when old law permitted non-official languages.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and set aside the first instance judgment, which had dismissed the lawsuit for failure to submit a translated complaint. The plaintiff argued that the 1990 proceedings were governed by the old Civil Procedure Act, which allowed submissions in Serbian, and that they had timely sent the translation via registered mail. The court found the lower court erred in fact-finding and legal application, ruling that the new language requirements did not apply to this pre-1991 case.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP); Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977: When proceedings commenced under the old Civil Procedure Act, parties may submit documents in the language of their nationality even if not an official court language, and the new law's strict translation requirements do not apply retroactively.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.
[JEDRO]
Ker je tožeča stranka sodišču pravočasno poslala prevod tožbe iz srbskega v slovenski jezik, ni bilo razloga za zavrženje tožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ker tožeča stranka v roku petnajstih dni ni dostavila tožbe, prevedene v slovenski jezik.
Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava, iz razlogov v pritožbi pa izhaja, da se pritožuje tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tožeča stranka postopala v skladu s pozivom sodišča in še pravočasno s priporočenim pismom dne 6.9.1999 sodišču poslala prevod tožbe, zato ni bilo razloga za zavrženje tožbe. Poleg tega pa je bil postopek začet v letu 1990, torej še po starem zakonu, po katerem je bil tudi srbski jezik eden od jezikov v uradni rabi sodišča, zato ni bila na mestu uporaba določb novega Zakona o pravdnem postopku o uporabi jezika v postopku pred sodiščem.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da tožeča stranka sodišču ni dostavila tožbe, prevedene v slovenski jezik. Tožeča stranka je namreč sodišču prve stopnje s priporočenim pismom z dne 6.9.1999 pravočasno (v okviru petnajstdnevnega roka, ki je začel teči dne 26.8.1999, ko je bil sklep vročen pooblaščencu tožnice) poslala prevod tožbe v slovenski jezik, kar je razvidno iz dohodne štampiljke na vlogi tožnice, kateri je bil priložen t-udi prevod tožbe (list.
št 43 spisa). Obenem pa je potrebno opozoriti, da je sodišče prve stopnje tudi napačno pozivalo tožečo stranko k temu, da priloži prevod tožbe, saj je bila tožba vložena 23.4.1990, torej še v času veljavnosti prejšnjega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ 4/77), ko so stranke in drugi udeleženci v postopku v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZPP/77 lahko podajali sodišču svoje vloge tudi v jeziku kakšnega jugoslovanskega naroda, ki pri sodišču ni bil v uradni rabi.- Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 355.
člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.