Appeal allowed; non-property damage award voided due to insufficient factual basis in complaint under ZPP.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and vacated the first-instance judgment, ordering the case to be remanded for retrial. The defendant argued that the plaintiff's claim for non-property damages lacked factual support in the complaint, as specific details regarding the duration and intensity of physical and mental suffering were omitted. The court ruled that the validity of such a claim must derive from facts explicitly stated in the complaint, and without them, the trial court violated procedural requirements by issuing a default judgment.
Legislator headnote
AI generatedčlen 318 ZPP; člen 339/2 tč. 7 ZPP: A default judgment for non-property damages is invalid if the claim's validity does not stem from facts explicitly set forth in the complaint.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Višina nepremoženjske škode mora izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi, sicer v nasprotnem primeru ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 5,250.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.11.1999 dalje do plačila.
Zoper tako sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi oziroma so v tožbi navedena dejstva v nasprotju s predloženimi dokazi. Iz listin izhaja, da tožnik ni bil na pregledu od 15.10.1996 do 22.9.1998, tako da zatrjevane 2-letne bolečine niso potrjene z listinskimi, niti z drugimi dokazi. Sodišče je zaradi tega kršilo določbe 3. točke 1. odst. čl. 318 ZPP in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka po čl. 339/2 tč. 7 ZPP. Napačno pa je tudi uporabljeno materialno pravo, saj je prisodilo tožniku odškodnino, ne da bi se spuščalo v primernost vtoževanih zneskov. Tožena stranka ne oporeka temelju tožbenega zahtevka, ne more pa sprejeti pretiranega zahtevka tožnika.
Pritožba je utemeljena.
Pogoje za izdajo zamudne sodbe določa ZPP v čl. 318. Eden izmed pogojev za izdajo take sodbe je tudi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. V konkretnem primeru tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strah), pri čemer tožnik v tožbi ne navaja, v kakšnem obsegu in koliko časa je trpel telesne bolečine in kakšne intenzitete so bile. Okoliščin v zvezi s trajanjem duševnih bolečin in strahu, ki so pomembne pri določanju višine odškodnine za ti dve vrsti škode, pa v tožbi sploh ne navaja.
Iz tožbe izhaja samo, v kakšni višini tožnik uveljavlja posamezne vrste nepremoženjske škode. Iz povedanega sledi, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedene v tožbi (tč. 3 381. čl. ZPP) kot utemeljeno opozarja tožena stranka v pritožbi. Ker je zamudna sodba zdana v nasprotju z določbami tega zakona, je sodišče prve stopnje s takim postopanjem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odst. čl. 339 tč. 7 ZPP in je bilo utemeljeni pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (prvi odstavek čl. 354 ZPP).
V novem odločanju bo moralo sodišče po opravljenem postopku meritorno odločiti o zadevi.