Request for judge recusal filed after first instance judgment is inadmissible under ZPP. The court dismissed the appeal, confirming the lower court's decision. The request was untimely as it was filed post-judgment. The court ruled that the request must be made before the first instance concludes. The court held that the request was untimely and inadmissible. The court dismissed the appeal and confirmed the lower court's decision. The request for recusal was inadmissible because it was filed after the first instance concluded. The court dismissed the appeal and confirmed the lower court's decision. The request for recusal was inadmissible because it was filed after the first instance concluded. The court dismissed the appeal and confirmed the lower court's decision.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's request to recuse the first-instance judge, upholding the lower court's decision. The appellant argued the judge was biased and the request was timely, but the court found the request was filed after the first-instance judgment was issued. The court ruled that the law requires recusal requests to be made before the conclusion of the first instance proceedings, rendering this request inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedčlen 73, 74 ZPP: A request for recusal of a judge filed after the conclusion of the first instance proceedings is inadmissible as the law does not provide for such a request at that stage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Kadar zahteva stranka izločitev sodnika že po zaključku obravnave pred sodiščem prve stopnje je njena zahteva za izločitev sodnika, ki je zadevo obravnaval, nedopustna, ker jo zakon ne predvideva (člen 73, 74 ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izodbijanim sklepom je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrgel zahtevo tožene stranke za izločitev okrožne sodnice Milojke Fatur Jesenko v pravdni zadevi opr. št. II P 894/96, ker je bila zahteva vložena šele po izdaji sodbe v tej zadevi.
Proti sklepu se je pritožil toženec. Trdi, da je protiustaven, nezakonit in zanj žaljiv. Z njim so kršene njegove človekove pravice in temeljne svoboščine in je v nasprotju z določbami 14. in 15. člena Ustave Republike Slovenije. Podane so kršitve procesnega prava in materialnega prava. Vztraja pri tem, da je njegova zahteva za izločitev okrožne sodnice Fatur Jesenko Milojke utemeljena, ker je izdala nezakonito sodbo opr. št. II P 894/96 in ker so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Podani so razlogi za njeno izločitev zaradi subjektivne in objektivne pristranosti. Zatrjuje, da predmetna pravdna zadeva ni bila zaključena dne 19.2.1999 z izdajo sodbe, opr. št. II P 894/96, ker je zoper njo vložil pritožbo dne 11.6.1999 in ni pravnomočna. Njegova zahteva za izločitev je zato vložena pravočasno, ker je vložena pred koncem obravnavanja pred sodiščem prve stopnje. Zahteva, da se njegovi pritožbi ugodi in sodnico izloči iz obravnavanja.
Pritožba ni utemeljena.
Toženec zahteva izločitev sodnice na podlagi 6. točke 71. člena Zakona o pravdnem postopku. Po 73. členu ob izdaji izpodbijanega sklepa veljavnem Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), enako pa tudi po 72. členu sedaj veljavnega ZPP, mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko zve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje, če ni bilo obravnavanja, pa do izdaje odločbe. Ker je bila v predmetni zadevi obravnava zaključena in izdana sodba z dne 19.2.1999, toženec pa je vložil zahtevo za izločitev 23.6.1999, je odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ko je njegovo zahtevo zavrgel kot nedovoljeno, pravilna.
Pritožbeno sodišče pripominja, da za izpodbijano odločitev glede na preje citirano zakonsko določilo, ne more biti pomembno, ali je sodba postala pravnomočna oziroma ali je bila zoper sodbo vložena pritožba, niti ne nezadovoljnost toženca tekom dosedanjega postopka v zvezi z ravnanjem sodnice, če te ni izrazil z ustreznim predlogom za izločitev sodnice. Ker je bilo to dovoljeno le do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, pa tega tožena stranka ni storila, je lahko pravilna le taka, kot je izpodbijana odločitev. Pritožbo tožene stranke je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 380.
člena ZPP, ne da bi se spuščalo v razloge, ki jih v zvezi z utemeljenostjo zahteve za izločitev uveljavlja tožena stranka.