Insurance company denied standing as victim in criminal case due to lack of direct property infringement.

Pritožba pooblaščenca Zavarovalnice ... se zavrne.

[JEDRO]

Zavarovalnica, ki na podlagi pogodbe sklenjene s svojim zavarovancem s cesijo po plačilu odškodnine zavarovancu (oškodovancu) prevzame terjatev do obdolženca s tem ne pridobi lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica, s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo izpolni svojo obveznost in tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod rizikom, ki je bil zavarovan in zaradi česar je zavarovalnica izplačala odškodnina.

Zavarovalnica zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.

[OBRAZLOŽITEV]

Senat Okrožnega sodišča v ... je z izpodbijanim sklepom zahtevo za preiskavo pooblaščenke Zavarovalnice ... mesto z dne 11.9.1998 zavrgel.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil pobolaščenec zavarovalnice, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljeno se pritožnik sklicuje na določbo 1. odst. 939. čl.

Zakona o obligacijskih razmerjih, češ, da na podlagi te določbe zavarovalnica vstopi v vse pravice svojega zavarovanca v odnosu do povzročitelja škode. Citirana določba govori o prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi za škodo na zavarovalnico do višine izplačane odškodnine po samem zakonu, torej pravic, ki izhajajo iz plačila odškodnine (regresni zahtevek). S tem, ko je zavarovalnica .. izplačala zavarovalnino na podlagi sklenjene pogodbe med njo in podjetjem P.. za zavarovalni primer, če podjetju P. njegov član v okviru sistema Eurocard ne plača izstavljenega računa, ni bila kršena nobena njena pravica z ravnanjem M.M., ki računa P. ni poravnal.

Zavarovalnica ... je v skladu z zavarovalno pogodbo izpolnila svojo obveznost. Tako lahko nanjo preidejo le tisti zahtevki, ki sodijo pod riziko, ki je bil zavarovan in zaradi česar je Zavarovalnica ...

izplačala odškodnino. Pravilni so zato zaključki sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da Zavarovalnica ... tako ni pridobila lastnosti oškodovanca po 144. čl. Zakona o kazenskem postopku, saj njena premoženjska pravica s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena. Pravilno zato ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je Zavarovalnica ... na podlagi sklenjenega zavarovanja in plačila škode s cesijo od pravega oškodovanca v kazenskopravnem smislu, to je podjetja P., katerega premoženjska pravica pa bi lahko bila s kaznivim dejanjem kršena, prevzela terjatev do M.M.. Gre pa le za civilnopravno razmerje, katerega podlaga je pogodba med oškodovancem, v kazenskopravnem smislu, podjetjem P. in Zavarovalnico .., ki ima pravico uveljavljati do M. svoj regresni zahtevek. Podlaga za uveljavljanje tega zahtevka in povrnitve izplačanih sredstev podjetju P. pa ni kaznivo dejanje, torej neposredni škodni dogodek, ampak pogodba, ki je bila podlaga za izplačilo zavarovalnine podjetju P.. Pravilno tako sodišče prve stopnje zaključuje, da Zavarovalnica ... ni oškodovanec, zaradi česar tudi ne more nastopati kot oškodovanec kot tožilec. Sodišče druge stopnje je tako iz navedenih razlogov pritožbo pooblaščenca Zavarovalnice .... skladno z določbo 3. odst . 403. čl. ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.