Court adds restitution condition to probation sentence for check fraud to ensure victim compensation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court modified the first-instance judgment to impose a specific restitution condition on the defendant's probation sentence. The prosecution argued that the original sentence was ineffective because the defendant had failed to repay the bank's damages since 1994. The court agreed, ruling that future positive behavior could only be predicted if the defendant was legally obligated to repay the victim within one year.
Legislator headnote
AI generatedArticle 50(1) of the Criminal Code; Article 394(1) of the Criminal Procedure Act: A probation sentence may include a specific condition requiring the offender to repay the victim's civil claim to ensure the effectiveness of the suspended sentence and verify future positive conduct.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se obtožencu v okviru pogojne obsodbe določi še posebni pogoj, da v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe povrne oškodovancu, znesek 327.369,40 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer: -znesek 90.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.10.1994, znesek 174.708,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.10.1994, znesek 52.659,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.10.1994 in znesek 10.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.10.1994 dalje do plačila.
Obtoženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odst. 92. čl. Zakona o kazenskem postopku.
[JEDRO]
Glede na dolgo obdobje, v katerem obtoženec do sedaj ni povrnil oškodovani banki še ničesar pa bo, na kar pravilno opozarja pritožnica, prognoza njegovega bodočega pozitivnega vedenja utrjena le z naložitvijo še dodatnega pogoja v okviru pogojne obsodbe, torej plačila banki dosojenega premoženjskopravnega zahtevka.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženca spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka po I. odst. 253. čl. v zvezi z II. odst. 3. člena Kazenskega zakonika.
Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen sedmih mesecev zapora in preizkusno dobo v trajanju dveh let. Oškodovancu je dosodilo premoženjskopravni zahtevek v višini 327.369,40 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer za posamezne zneske po izreku sodbe navedenih čekih od dneva vnovčitve čekov dalje do plačila. Po določilu IV. odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postopku pa je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odst. 92. čl. ZKP.
Zoper sodbo se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo tako spremeni, da obtožencu v okviru pogojne obsodbe, na podlagi določila III. odst. 50. čl.
Kazenskega zakonika določi, da bo kazen določena v pogojni obsodbi izrečena tudi, če v določenem roku ne bo povrnil oškodovanki premoženjskopravnega zahtevka.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je le izrek pogojne obsodbe z določeno zaporno kaznijo in preizkusno dobo pri obtožencu premalo učinkovit, saj je sodišče prve stopnje v okviru pogojne obsodbe obtožencu ni naložilo še posebnega pogoja, da oškodovanki v določenem roku povrne njen premoženjskopravni zahtevek. Pritožnica pravilno opozarja, da obtoženec vse od leta 1994, ko je s svojim ravnanjem oškodovanki z vnovčitvijo čekov, za katere ni imel kritja, povzročil škodo, nastale škode ni povrnil. Glede na dolgo obdobje, v katerem obtoženec do sedaj ni povrnil oškodovani banki še ničesar pa bo, na kar pravilno opozarja pritožnica, prognoza njegovega bodočega pozitivnega vedenja utrjena le z naložitvijo še dodatnega pogoja v okviru pogojne obsodbe, torej plačila banki dosojenega premoženjskopravnega zahtevka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in na podlagi določila I. odst. 394. čl. Zakona o kazenskem postopku spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je obtožencu v okviru pogojne obsodbe naložilo še posebni pogoj, da oškodovanki povrne njen premoženjskopravni zahtevek, glavnico in zakonite zamudne obresti, tako kot je razvidno iz izreka te sodbe v roku enega leta. Pri določitvi roka za izpolnitev obveznosti je sodišče druge stopnje upoštevalo obtoženčeve premoženjske razmere in zmožnost pridobivanja dohodka, saj je samostojni podjetnik vodovodni inštalater ter višino zneska, torej glavnico skupaj z zamudnimi obrestmi, ki jo mora obtoženec banki povrniti. V kolikor pa obtoženec v okviru pogojne obsodbe naložene obveznosti ne bo izpolnil v roku, ima to lahko za posledico, da bo zoper njega sprožen postopek za preklic pogojne obsodbe, v katerem bo pa lahko tudi odločeno, da se pogojna obsodba prekliče in v okviru pogojne obsodbe določena kazen izreče ter na to tudi izvrši.
Ker obtoženec razen dohodka od dejavnosti drugega premoženja nima, mora skrbeti za dva mladoletna otroka, naloženo pa mu je tudi, da mora banki povrniti premoženjskopravni zahtevek, ga je sodišče druge stopnje po določilu 98. čl. v zvezi s IV. odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postoku oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.