Supreme Court partially allowed appeal to increase non-pecuniary damages for severe burns and disability.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino v znesku 3,924.764,00 SIT, pri čemer od navedenega zneska na nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel dne 11.4.1990, odpade 3,900.000,00 SIT. V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo tako, da je dosojeno odškodnino iz naslova nepremoženjske škode spremenilo tako, da jo je zvišalo od 3,900.000,00 SIT na 4,700.000,00 SIT. Glede na vsebino svoje odločitve je v preostalem delu pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno, v celoti pa zavrnilo tudi pritožbo tožene stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno še za nadaljnji znesek 3,800.000,00 SIT. Način poškodbe, obseg poškodbe, dolžina zdravljenja in obseg splošnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti dokazuje, da s svojo odškodnino ni pretiraval.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Obseg tožnikovih prikrajšanj zaradi posledic poškodb je znaten.

Električna globoka opeklina stopal z ugotovljeno omejeno gibljivostjo lažje stopnje v obeh skočnih sklepih s pošepavajočo hojo ima za posledico tožnikovo delovno invalidnost II. kategorije in delo s skrajšanim delovnim časom (ob istočasno po izvedencu ugotovljeni 13% invalidnosti). Upoštevana je bila tudi občasna srčna aritmija po električni okvari srčne mišice in popolna izguba funkcije kože in podkožja v predelu brazgotin na stopalih in desnem stegnu z okrnjeno mikrocirkulacijo krvi na stopalih in rokah. Opisana škoda, ki jo izpodbijana sodba v celoti zajema, je opredeljena v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Ugotovitve o prikrajšavah, ki tožniku povzročajo duševne bolečine, se nanašajo na celotno sfero njegovega življenjskega udejstvovanja - tako na poklicni kot zasebni ravni. Sodišče druge stopnje je ravnalo pravilno, ko je po sodišču prve stopnje dosojeno odškodnino iz tega naslova zvišalo od 1,900.000,00 SIT na 2,700.000,00 SIT. Nadaljnje zvišanje odškodnine do zahtevanih 5,000.000,00 SIT pa vendarle ni utemeljeno. Revizija v tem obsegu argumentov ne navaja, preizkus po uradni dolžnosti v okviru 200. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa korekcije na drugi stopnji dosojene odškodnine ne omogoča.

Isto velja tudi za ostale odškodninske postavke. Telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem so podrobno opredeljene. Bolečinsko obdobje je bilo relativno dolgo in spremljano s precejšnjimi nevšečnostmi (mirovanje, dolgotrajna hoja z berglami, operativni posegi, fizioterapevtske vaje). Izkazan je tudi strah za izid zdravljenja, fiziološke spremembe na rokah in stopalih pa lažje kazijo tožnikov izgled. Na nižjih stopnjah dosojena odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti v znesku 1,100.000,00 SIT, zaradi strahu v znesku 400.000,00 SIT in zaradi skaženosti v znesku 500.000,00 SIT, je primerna.

Uporaba določbe 200. člena ZOR o pravični denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo namreč ne zahteva le konkretizacije oškodovančevih prikrajšanj, ki imajo za posledico telesne in duševne bolečine, temveč tudi primerjavo z drugimi podobnimi primeri škod zaradi zagotovitve enakega obravnavanja škod različnega obsega in odškodnin zanje. Pri tem pa je sodišče dolžno opraviti tudi primerjavo med odškodninami za posamezne oblike škode v skladu z objektivnimi merili, ki glede na različne razmere v času sojenja odpravljajo učinke padca vrednosti denarja.

V okviru revizijske trditvene podlage in po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) opravljen preizkus izpodbijane sodbe je pokazal, da je dosojena odškodnina primerna tako v celoti kot po posameznih odškodninskih postavkah. Zato je bilo treba neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP).