Court partially allows appeal, revoking first instance ruling on interest calculation from 1999 debt enforcement case.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal, setting aside the first instance decision regarding interest calculations on a specific debt portion. The lower court incorrectly determined that interest accrued from the date of the lawsuit rather than from the date of the claim's establishment. Consequently, the court ordered the first instance court to recalculate the interest and continue the proceedings on this specific point.
Legislator headnote
AI generatedArticle 279 of the Enforcement Act; Article 2 of the Enforcement Act: Interest on claims must be calculated from the date the claim is established, not from the date of the lawsuit filing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 2. tč.
izreka razveljavi za zakonite zamudne obresti od zneska 2.338.566,55 SIT od 14.4.1999 do 3.11.1999 ter se zadeva vrne v tem obsegu v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o procesnih obrestih (del izterjevane terjatve - 2.338.566,55 SIT - so namreč obračunane obresti, priloga A 2). Te gredo upniku od vložitve tožbe (2. odst. 279. čl. ZOR).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naložilo, naj plača upniku izterjevano terjatev in dovolilo predlagano izvršbo.
Proti temu sklepu je vložil pravočasen ugovor dolžnik. V ugovoru je navedel, da je upnik izterjevano terjatev prenesel na novega upnika, s čimer se je dolžnik strinjal.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor predložilo pritožbenemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ).
Pritožbeno sodišče je ugovor tako tudi obravnavalo. Ker je pred višjim soidščem na podlagi predloženega ugovora stekel pritožbeni postopek, je pritožbeno sodišče ugovor imenovalo pritožba.
Pritožba je delno utemeljena.
Dolžnik je v ugovoru sicer navedel razloge, ki bi lahko v pravdnem postopku pripeljali do zavrnitve zahtevka (cesija terjatve in obvestilo dolžniku o le-tej - prim. 2. odst 438. čl. ZOR), vendar za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov (ne gre tudi prezreti, da so trditve dolžnika o cesiji izterjevane terjatve povsem pavšalne). Zato je po določbi 2. odst. 53. čl. ZIZ (v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ) obravnavani ugovor neutemeljen. Doslej razloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa poučen na pravkar omenjena določila ZIZ. Tako je bil seznanjen, da mora ugovor obrazložiti tako, da v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in za ta dejstva predložiti dokaze. Prav tako je bil seznanjen s posledicami za primer, če ugovora ne bi tako obrazložil.
Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče preizkusilo še v okviru uradoma upoštevnih razlogov (2. odst. 350. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst. 55. čl. ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o procesnih obrestih (del izterjevane terjatve - 2.338.566,55 SIT - so namreč obračunane obresti, priloga A 2). Te gredo upniku od vložitve tožbe (2. odst.
279. čl. ZOR). Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. in 3. tč. 365. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ)