Supreme Court dismisses appeal in housing dispute due to property value falling below statutory review threshold.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Nedovoljenost revizije zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je od tožene stranke s tožbo zahteval, da mu je dolžna nuditi drugo primerno stanovanje, ki ustreza stanovanju v Republiki Hrvatski v P. v U. št. Sodišče prve stopnje je temu tožbenemu zahtevku ugodilo, na pritožbo tožene stranke pa je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Po mnenju tožeče stranke je sodba sodišča prve stopnje pravno pravilna. Republika Slovenija je pravni naslednik bivše JLA kot stanodajalca stanovanj, ki naj bi izdal nezakonito odločbo za sporno stanovanje. Ker je prevzela od prejšnjega stanodajalca ves njen stanovanjski fond, mora tožeči stranki nuditi drugo primerno stanovanje. Kasneje, vendar že po poteku revizijskega roka, je tožeča stranka vložila še dopolnitev revizije, kasneje pa tudi pripravljalno vlogo, v kateri je obširneje obrazložila svoja stališča.

Revizija je bila dostavljena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni dovoljena.

V tej pravdi gre za premoženjskopravni spor, glede katerega je pravica do revizije po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP omejena. Odvisna je od (napovedane) vrednosti spornega predmeta. Po določbi drugega odstavka 186. člena ZPP mora v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Ta navedba je potrebna zaradi uporabe določbe 382. člena ZPP in v okviru zagotovitve strankine pravice do revizije predstavlja obvezno sestavino tožbe. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožeča stranka v tožbi z dne 29.11.1993 opredelila vrednost spornega predmeta z zneskom 36.000,00 SIT, kasneje pa do zvišanja napovedane vrednosti v pogojih 40. člena ZPP ni prišlo.

Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, če vrednost spornega predmeta, navedenega v tožbi, ne presega določenega zneska. Višina tega zneska je nazadnje opredeljena z 9. členom zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92) z zneskom 80.000,00 SIT. Postopek v tej pravdi se je začel (185. člen ZPP) že v času veljavnosti navedene zakonske določbe, to pa pomeni, da obravnavana vrednost spornega predmeta ne dosega v tej določbi lemitirane mejne vrednosti za dovoljenost revizije. Revizijo tožeče stranke je bilo zato treba na podlagi določbe 392. člena ZPP zavreči kot nedovoljeno. Dopolnitev revizije s pripravljalno vlogo pa je zaradi vložitve po preteku 30 dnevnega revizijskega roka brezpredmetna.