Court dismisses enforcement objection for lack of concrete facts and evidence under ZIZ Article 53(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe higher court rejected the debtor's objection to a first-instance enforcement order requiring payment of 286,696.70 SIT. The debtor claimed only a temporary rental receipt was issued and that another person rented the vehicle, but offered no specific dates or documentary proof. The court ruled that objections under the Enforcement and Security Act must be substantiated with concrete facts and evidence, which the debtor failed to provide.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement and Security Act; Article 61(1) and 62(5) of the Enforcement and Security Act: An objection to an enforcement order must be substantiated with specific facts and supporting evidence; otherwise, it is deemed unfounded and the enforcement order stands.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnikove trditve, da je za najem spornega vozila izdal le začasno naročilnico, so splošne, premalo konkretne in za te trditve tudi ni predložil nobenih dokazov, zato ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izdalo dne 14.1.1999 sklep o izvršbi, s katerim je dolžniku naložilo, da mora plačati upniku znesek 286.696,70 SIT s pp. ter hkrati odločilo, da se dovoli izvršba za navedeno terjatev.
Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor na podlagi 5. odst. 62. čl.
Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. 50/98, v nadaljevanju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, ker je štelo, da ugovor dolžnika ni obrazložen skladno z določbami ZIZ.
Ugovor je neutemeljen.
Dolžnk mora sklepu o izvršbi ugovarjati obrazloženo (2. odst. 53. čl.
ZIZ). To velja tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine (1. odst. 61. čl. ZIZ). V ugovoru zoper sklep o izvršbi mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ). Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine in mu ugovarja v celoti (torej tudi v delu, s katerim mu je bilo naloženo plačilo terjatve), mora v ugovoru navesti pravno relevantna dejstva. To pa so takšna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična in za zatrjevana dejstva predložiti dokaze. V konkretnem primeru je dolžnik ugovarjal sklepu o izvršbi v celoti. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da upnik uveljavlja terjatev na podlagi računa za najem vozila za čas od 1.2.1998 do 14.2.1998. Dolžnikove trditve, da je za najem spornega vozila izdal le začasno naročilnico in da je bil najemik M.T., so splošne, premalo konkretne. Dolžnik namreč ne pove, za koliko časa in katere dneve je izdal upniku začasno naročilnico za najem spornega vozila, niti za svoje trditve, da je upniku izdal le začasno naročilnico (pri čemer v ugovoru ne pojasni pojma začasnosti), ni predložil nobenih dokazov (naročilnice). S takimi nekonkretnimi in nedoločnimi trditvami, ki jih je dolžnik navedel v ugovoru in kateremu tudi niso predloženi nobeni dokazi, dolžnik v pravdi ne bi mogel uspeti, zato njegov ugovor ni obrazložen skladno z določilom 2. odst. 53. čl. ZIZ in je zato tudi neutemeljen. Sodišče druge stopnje ga je zato zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in 5. odst. 62. čl. ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. čl. ZIZ).