Appeal dismissed because debtor failed to provide evidence for invoice rejection under ZIZ Section 53(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the debtor's appeal against the enforcement order, confirming the first-instance decision. The debtor argued that an invoice dated September 14, 1998, was rejected due to improper or non-existent disinfection, but submitted no evidence to support these claims. The court ruled that under Section 53(2) of the Enforcement Act (ZIZ), the debtor bears the burden of proof and must attach evidence to their objections; lacking such proof, the objection was deemed unreasoned and invalid.
Legislator headnote
AI generatedSection 53(2) of the Enforcement Act (ZIZ); Section 62(5) of the Enforcement Act (ZIZ): An objection in enforcement proceedings is invalid if the objector fails to substantiate their claims with facts and corresponding evidence, thereby shifting the burden of proof improperly.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik za svoje trditve, da je fakturo dne 14.9.1998 zavrnil, ker dezinfikacija ni bila opravljena ali pa je bila opravljena slabo, ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig 1999/10440 z dne 25.11.1999, neutemeljen in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi s 3. odst. 58. člena ZIZ).
Dolžnik je v ugovoru z dne 3.12.1999 navedel, da je bila faktura dne 14.9.1998 zavrnjena, ker dezinfikacija ni bila opravljena oziroma je bila opravljena slabo.
Ugovor ni utemeljen.
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo.
Za svoje trditve, da je fakturo dne 14.9.1998 zavrnil, ker dezinfikacija ni bila opravljena oziroma je bila opravljena slabo, ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 3.12.1999 zavrnilo kot neutemeljenega in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke.
365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.