Court dismisses debtor's appeal for lack of factual arguments under Article 53(2) of Enforcement Act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the debtor's appeal against an enforcement order, confirming the lower court's decision to execute the creditor's claim. The debtor failed to provide any legally significant facts or evidence to challenge the existence or amount of the debt, rendering the objection unfounded under the Enforcement Act. Consequently, the court upheld the enforcement proceedings as the debtor did not meet the statutory requirement to substantiate their defense with specific factual grounds.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement Act; Article 62(5) of the Enforcement Act; Article 350(2) of the Civil Procedure Act; Article 365(2) of the Civil Procedure Act; If a debtor fails to state relevant facts or submit evidence to challenge an enforcement order, their objection is deemed unfounded and the enforcement proceeds.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
[JEDRO]
Dolžnica v ugovoru sploh ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj ali višino upnikove terjatve, zato se njen ugovor šteje za neutemeljen v smislu 2. odstavka 53. člena ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper dolžnico izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 279.904,53 SIT s pripadki.
Dolžnica je zoper sklep pravočasno ugovarjala in navedla, da se pritožuje zoper sklep o izvršbi in predlaga njegovo razveljavitev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžničin ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odstavku 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Drugi odstavek 53. člena ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. člena ZIZ oziroma, ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica sploh ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj ali višino upnikove terjatve. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica ni obrazložila svojega ugovora v smislu 2. odstavka 53. člena ZIZ, čeprav je bila s pravnim poukom na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost izrecno opozorjena. Zato se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da dolžničin ugovor ni utemeljen v smislu 2. odstavka 53. člena ZIZ.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.