Appeal dismissed because debtor failed to provide evidence for partial debt satisfaction claim under ZIZ. Debt remains enforceable without proof of payment.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was rejected, and the first-instance enforcement order was upheld. The debtor argued that a debt of 1,000,000 SIT had been partially satisfied but provided no supporting evidence. The court ruled that under Article 53 of the Enforcement Act, such an objection is invalid without proof, leaving the creditor's claim intact.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53 paragraph 2 of the Enforcement Act; Article 62 paragraph 5 of the Enforcement Act: A debtor's objection to enforcement regarding partial satisfaction is inadmissible if the debtor fails to substantiate the claim with evidence, rendering the objection unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je zaradi plačila zneska 1,000.000,00 SIT upnikova terjatev v navedeni višini prenehala, vendar za to svojo trditev ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora zato v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ ni moč šteti za utemeljenega.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper uvodoma citirani sklep, izdan na podlagi verodostojne listine, je dolžnik pravočasno ugovarjal, da je upnikovo terjatev delno že poravnal v znesku 1,000.000,00 SIT.
Ker je prvostopno sodišče ugovor štelo za neutemeljenega, ga je na podlagi 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Po 2. odst. 53. čl. ZIZ mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in je kot tak neutemeljen. Kadar so torej pravno relevantna dejstva taka, da nosi dokazno breme dolžnik, mora predložiti tudi dokaze. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je zaradi plačila zneska 1,000.000,00 SIT upnikova terjatev v navedeni višini prenehala, vendar za to svojo trditev ni predložil nobenih dokazov.
Takega ugovora zato v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ ni moč šteti za utemeljenega. Na navedeno posledico je bil dolžnik opozorjen že v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
Ker je prvostopno sodišče pravilno presodilo dolžnikov ugovor kot neutemeljenega, ni pa zagrešilo nobene kršitve, na katere po 2. odst.
350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izvršilni sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).