Appeal dismissed; applicant must explicitly claim procedural violations under ZPP s. 339(1) regarding ZIZ s. 15.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the applicant's appeal and upheld the first-instance decision revoking the enforcement order. The applicant argued that a three-year limitation period applied but failed to explicitly claim procedural violations under the Enforcement Act. The court ruled that review of the lower court's decision is limited to absolute procedural errors only if the applicant specifically invokes them in the appeal, which they did not do.
Legislator headnote
AI generatedZPP 1. odst. 339. člena; ZIZ 15. člen: The appellate court reviews the lower court's decision only for absolute procedural errors if the applicant explicitly claims violations of enforcement procedure provisions in the appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, opr. št. Ig 99/06918 z dne 28.9.1999, v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je po Zakonu o obligacijskih razmerjih določen triletni zastaralni rok le za medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb in za občasne terjatve, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.
Stranki postopka sta zasebni pravni in ne družbeni pravni osebi in ker tudi ne gre za občasno terjatev, triletni zastaralni rok, na katerega se v ugovoru sklicuje dolžnik, ne velja.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega zahtevka, ne pa tudi razlogov, ki se nanašajo na izpodbijani sklep. Ker bo o utemeljenosti upnikovega zahtevka oziroma dolžnikovega ugovora odločalo pravdno sodišče, se z njegovimi pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Ker kakšnih kršitev določb izvršilnega postopka upnik ni uveljavljal, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo le glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), to je glede bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ in pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, prav tako pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
Na podlagi tako opravljenega preizkusa sklepa sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.