Appeal allowed; court must use ZPP Art. 141 for substitute service if Art. 133 fails.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Ob neuspešni vročitvi po 133. členu ZPP bi moralo sodišče uporabiti določbe 141. člena ZPP in opraviti nadomestno vročitev. Poseben predlog upnika v zvezi z uporabo 141. člena ZPP ni potreben.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dne 06.09.1999 s sklepom odločilo, da se izvršba ustavi.

Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da je v predlogu za izvršbo kot naslov dolžnika navedel P. Ker vročitev ni bila uspešna je na poziv sodišča sporočil naslov G. potem pa je dobil sklep o ustavitvi izvršbe. Dolžnik ima stalno prebivališče prijavljeno na naslovu P. začasno pa je bival tudi na naslovu G.

Očitno je, da se vročitvi izmika, česar pa s sodnim formalizmom ni mogoče tolerirati. Po tem, ko je sodni vročevalec ugotovil, da je dolžnik na naslovu G. neznan, bi ga moralo sodišče opozoriti, da se o tem izjasni. Opozoril je, da so naslovi glede na evidence pravilni.

Če bi vedel, da vročitev na naslovu G. ni bila uspešna, bi predlagal alternativne možnosti vročanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je upniku s sklepom z dne 08.01.1999 naložilo, da v roku osmih dni sporoči pravilen sedež dolžnika in ga pri tem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru postopek ustavilo, izvršilno dovolilo razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Iz povratnice (pripete k sklepu redna št. 3) izhaja, da je upnik sklep prejel 13.01.1999 in nato sodišču še istega dne sporočil, da predlog za izvršbo popravlja s pravilnim naslovom dolžnika ki glasi: G.

Sodno pisanje pa se je tudi s tega naslova vrnilo z oznako "preseljen". Tudi sodni izvršitelj je ugotovil, da se je dolžnik odselil in je zato v uradnem zaznamku zapisal: "Naslovnik na obeh naslovih neznan. Se je odselil." Iz podatkov v spisu tako izhaja (sodišče prve stopnje je napačno povzelo vsebino uradnega zaznamka), da dolžnik na nobenem od sporočenih naslovov ni "neznan" temveč, da se je odselil.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) posebnih določb o vročanju sodnih pisanj nima, zato je potrebno skladno s 15. členom navedenega zakona v postopku izvršbe smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede na podatke v spisu vročitev po določbi 133. člena ZPP ni bila opravljena, vendar bi moralo sodišče prve stopnje upnika seznaniti z zapletom pri vročanju in mu s ponovnim pozivom omogočiti, da ugotovi in sporoči nov naslov dolžnika (prim. 148. člen ZPP). V kolikor bi se izkazalo, da ima dolžnik na posredovanih naslovih resnično prijavljeno stalno ali začasno bivališče (zanesljivega podatka o tem v spisu ni), pa bi moralo sodišče prve stopnje, ob neuspešni vročitvi po 133. členu ZPP, uporabiti določbe 141. člena ZPP (prim. 7. odst. 1. člena Zakona o gospodarskih družbah) in opraviti nadomestno vročitev. Ob tem sodišče druge stopnje še pripominja, da poseben predlog upnika v zvezi z uporabo določbe 141. člena ZPP ni potreben. Glede na to, da sodišče ni postopalo v skladu z določbami zakona, ki urejajo vročanje sodnih odločb, je utemeljena pritožba upnika, ki je v razlogih pritožbe na kršitve opozoril.

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo to vročitev opraviti ob smiselni uporabi določb ZPP (15. člen ZIZ).