Appeal allowed; debtor's unproven agreement defense rejected under enforcement law.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the creditor's appeal and reversed the first-instance judgment, ordering the debtor to pay enforcement costs. The debtor had argued a debt settlement agreement existed but provided no evidence to support this claim. The court held that under the Enforcement Act, such an objection is invalid without corroborating proof, thus the first instance incorrectly accepted the unsubstantiated defense.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ: A debtor's objection to enforcement based on a claimed settlement agreement is inadmissible if not substantiated by relevant facts and evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se dolžnikov ugovor zavrne.
Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 26.420,00 SIT, povečanem za 19% DDV in 12.000,00 SIT v 8 dneh.
[JEDRO]
Dolžnik pa je v utemeljitev ugovora navedel le, da je bila med strankama dogovorjena poravnava njegovega dolga s kompenzacijo. V potrditev dogovora pa ni ponudil nobenih dokazov. Takega ugovora zato ni mogoče šteti za obrazloženega.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopno sodišče ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, razveljavilo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, ki meni, da dolžnikov ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. člena ZIZ.
Priglasil je pritožbene stroške.
Pritožba je utemeljena.
Dolžnik, ki ugovarja sklepu o izvršbi, mora ugovor obrazložiti tako, da v njem navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti dokaze, sicer se po 2. odst. 53. člena ZIZ ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik pa je v utemeljitev ugovora navedel le, da je bila med strankama dogovorjena poravnava njegovega dolga s kompenzacijo. V potrditev dogovora pa ni ponudil nobenih dokazov.
Takega ugovora zato ni mogoče šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Prvostopno sodišče je ugovor zato zmotno presodilo kot utemeljenega, na kar upravičeno opozarja pritožnik.
Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugoditi in prvostopni sklep spremeniti tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa.
Izrek o pritožbenih stroških upnika temelji na 2. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. in 155. členom ZPP ter 15. členom ZIZ. Ker je upnik s pritožbo uspel, mu mora dolžnik povrniti priglašene potrebne pritožbene stroške - t.j. nagrado pooblaščencu za sestavo pritožbe po tar. št. 21/4 OT - 300 točk, upoštevaje veljavno vrednost odvetniške točke 87,40 SIT torej 26.220,00 SIT, povišano za 19% DDV, poštne stroške v znesku 200,00 SIT z 19%-nim DDV ter sodno takso za pritožbo po tar. št. 3/2 ZST 12.000,00 SIT.