Appeal dismissed because debtor failed to substantiate payment claim with evidence under enforcement law.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision to reject the debtor's objection. The debtor argued that the debt had been paid but provided no documentary evidence to support this claim despite prior warnings. The court ruled that under the Enforcement Act, an objection is deemed unsubstantiated and inadmissible if the debtor fails to present proof for their factual assertions.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection in enforcement proceedings is considered unsubstantiated and therefore inadmissible if the debtor fails to provide evidence to substantiate the facts alleged in the objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 02.09.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).
Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal.
Navedel je, da je znesek že zdavnaj poravnal.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst.
53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak, glede na navedeno določilo ZIZ, neutemeljen. Dolžnik je navedel, da je izterjevani znesek poravnal. Navedeno dejstvo je pravno relevantno in bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Vendar pa v zvezi z zatrjevanim plačilom dolžnik sodišču ni predložil dokazov.
Glede na to, da svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen.
Ob preizkusu izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.