Court dismisses appeal when LLC has two equal shareholders making assembly exclusion impossible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal and upheld the lower court's decision to reject the request for registration of a shareholder exclusion. The appellant argued for an assembly resolution to exclude a partner, but the court found this procedurally impossible because the company had only two shareholders with equal capital shares. Consequently, the court ruled that such an exclusion could only occur via judicial proceedings, rendering the assembly resolution legally unattainable and the lower court's rejection substantively correct.
Legislator headnote
AI generated2. točka 39. člen ZSR; Če ima družba z omejeno odgovornostjo dva družbenika z enakima deležema, je izključitev družbenika s sklepom skupščine nemogoča, saj bi glasovanje za izključitev pomenilo njegov izstop.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep registrskega sodišča potrdi.
[JEDRO]
Če ima družba z omejeno odgovornostjo samo dva družbenika z enakima kapitalskima deležema, izključitev družbenika s sklepom skupščine ni mogoča.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodnica registrskega sodišča je zavrnila pritožbo predlagatelja in potrdila sklep sodne referentke o zavrženju predloga za vpis sprememb v sodni register, češ da ga predlagatelj kljub pozivu v danem roku ni popravil tako, da bi bile izpolnjene procesne predpostavke za odločanje.
Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil in predlagal njegovo spremembo ali razveljavitev in vrnitev zadeve prvemu sodišču novo odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Registrsko sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru izključitev družbenika iz družbe s sklepom skupščine praktičn ni mogoča. Družba ima namreč dva družbenika, za izključitev iz nje pa je po družbeni pogodbi potrebno soglasje članov skupščine. To pomeni, da bi tudi družbenik, katerega izključitev je predlagana, moral glasovati za predlog takega sklepa, kar pa bi pravzaprav pomenilo njegov izstop iz družbe. Pa tudi če ne bi bilo v družbeni pogodbi dogovorjeno soglasje članov skupščine, ampak glasovanje po kapitalski večini, kot je dogovorjeno za nekatere primere (glej IX/8. točko družbene pogodbe), tak sklep ne bi mogel biti sprejet z glasom samo enega družbenika, ker je osnovni kapital družbe razdeljen na dva enak osnovna vložka in drugačna kapitalska večina od soglasja obeh družbenikov ni možna.
Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je takem primeru možna samo sodna izključitev družbenika, povsem pravilna. Že iz tega pa sledi, da predlagatelj sploh ni mogel predložiti sodišču takega sklepa skupščine, kot ga je to od njega zahtevalo. Zato je odločitev o zavrženju predloga za vpis sprememb sicer procesno napačna in bi bilo odločeno pravilno, če bi bil predlo zavrnjen. To pa po vsebini ne pomeni nobene razlike. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napaden sklep (2. točka 39. člena ZSR).