Appeal dismissed for lack of standing; employee must prove specific rights harmed by registration entry.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was rejected because the appellant failed to demonstrate a specific legal interest harmed by the court registry's entry of a property transformation. Although the appellant was an employee of the transforming entity and had filed separate lawsuits regarding the transformation, these actions did not establish a direct legal injury from the registration act itself. The court ruled that mere employment status or parallel litigation does not grant standing without a concrete assertion of a specific right or legal interest infringed by the registration.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 36. člena ZSReg; 1. točka 39. člena ZSReg: An employee of the transforming entity lacks standing to appeal the registration of a property transformation unless they specifically identify a concrete material or legal right infringed by the entry, as general employment status or related litigation does not constitute a sufficient legal interest.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Pritožnik ni izkazal, da je s sklepom o vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register prizadeta kakšna njegova pravica ali na zakonu temelječ pravni interes že s tem, da je zaposlen pri predlagatelju in da je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine predlagatelja v zvezi z lastninskim preoblikovanjem ter sprožil upravni spor zoper odločbo o (drugem) soglasju k lastninskemu preoblikovanju. Ni namreč konkretno navedel, katera materialnopravna pravica ali pravni interes je z napadenim sklepom prizadet.
[OBRAZLOŽITEV]
Registrsko sodišče je sklenilo, da se v sodni register vpiše lastninsko preoblikovanje predlagatelja z vsemi posledicami.
Zoper sklep se je pravočasno pritožil D. R. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ali spremembo.
Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je odgovoril, da pritožba ni utemeljena in predlagal, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrd izpodbijani sklep.
Pritožba ni dovoljena.
Vsak, ki meni, da je s sklepom o vpisu v sodni register prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes, se po določbi 1. odst 36. člena ZSReg lahko zoper sklep pritoži. Samo dejstvo, da je pritožnik zaposlen pri predlagatelju, zaradi česar mu je kot udeležencu do notranjega odkupa priznan status stranke v postopku lastninskega preoblikovanja predlagatelja, še ne pomeni, da je z napadenim sklepom prizadeta kakšna njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Zato mu ta okoliščina ne daje pravice do pritožbe zoper sklep o vpisu lastninskega preoblikovanja predlagatelja v sodni register. Tudi dejstvo, da je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine predlagatelja, povezanih z lastninskim preoblikovanjem in da je v upravnem sporu vložil tožbo zoper odločbo (drugem) soglasju k lastninskemu preoblikovanju predlagatelja, še ne izkazuje njegovega pravnega interesa za pritožbo v tej zadevi. Pravic do pritožbe bi mu šla, če bi konkretno navedel, katera materialnopravna pravica ali na zakonu temelječ pravni interes je s sklepom o vpisu lastninskega preoblikovanja predlagatelja v sodni register prizadet. Tega pa ni povedal. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožnikova pritožba ni dovoljena, zato jo je na podlagi določbe 1. točke 39. člena ZSReg zavrglo.
Po določbi 18. člena ZSReg plača vsak udeleženec postopka vpisa v sodni register svoje stroške. Zato je sodišč druge stopnje odločilo, da nosi predlagatelj sam svoje stroške za odgovor na pritožbo.