Appeal dismissed; delay judgment issued where all facts for delay judgment were stated in the original complaint.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal and upheld the first-instance judgment granting a delay judgment. The appellant argued that the conditions for a delay judgment were not met because the original complaint lacked sufficient factual basis for the claim. The court ruled that the appellant had included all decisive facts in the complaint, which clearly demonstrated that the vehicle sale was intended to offset the debtor's obligations, thereby satisfying the legal requirements for a delay judgment.
Legislator headnote
AI generated353. člen ZPP; 1. in 3. točka 338. člen ZPP: A delay judgment may be issued if the original complaint contains all decisive facts from which the material legal consequence follows, even if the facts are not explicitly labeled as such.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Tožba je vsebovala vsa dejstva glede obstoja izpodbijanja pravnih dejanj pred stečajem, zato so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da pravno dejanje tožeče stranke, to je prodaja vozila po računu št.
76 z dne 16.2.1999 za plačilo s kompenzacijo in kompenzacija z dne 19.2.1999 v znesku 1.393.134,20 SIT, s čimer je tožena stranka prišla do poplačila svojih terjatev, nima pravnega učinka proti stečajni masi in je naložilo toženi stranki, da mora plačati v stečajno maso 1.393.134,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obresti od vložitve tožbe dalje ter tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 68.602,00 SIT.
Tožena stranka je proti sodbi vložila pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga po 1. in 3. točki 338. člena ZPP in trdi, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev v tožbi.
Pritožba je bila vročena tudi tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi navedla vsa odločilna dejstva, iz katerih izhaja materialno pravna posledica kot jo s tožbo uveljavlja. Na podlagi v tožbi navedenih dejstev, da je bilo že na naročilnici tožene stranke z dne 15.2.1999, izdani za nakup kamiona TAM, navedeno, da se plačilo opravi s kompenzacijo in da je tudi na računu tožeče stranke št. 76 z dne 16.2.1999 vsebovana klavzula "kompenzacija" in da je s kompenzacijo z dne 19.2.1992 v višini kupnine avtomobila tožena stranka prišla do poplačila v tožbi citiranih računov, izhaja zaključek, da je bila pogodba o prodaji avtomobila sklenjena z namenom, da se terjatev iz naslova kupnine pobota s terjatvami tožene stranke. Iz tega tudi izhaja zaključek, da ima navedeno pravno dejanje učinke, kot če bi se stranki dogovorili, da bo dolžnik (tožeča stranka) svoje zapadle obveznosti toženi stranki izpolnil z izročitvijo stvari, kar predstavlja neobičajen način plačila denarnih obveznosti. Iz tožbenih trditev tudi jasno izhaja, katere terjatve tožene stranke in na podlagi katerih faktur so bile tako poravnane. V tožbi zatrjevana dejstva tudi niso v nasprotju s tožbi priloženimi dokazi. Pritožnik tako neutemeljeno zatrjuje, da iz dejstev ne izhaja utemeljenost zahtevka. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe in zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo, ker tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi stroške pritožbe (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).