Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1179/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1179.99 AI generated

Court allows appeal and revokes first-instance ruling due to statute of limitations on court fee collection.

Case Number VSL sklep I Cpg 1179/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal and revoked the first-instance decision because the right to collect the court fee had expired. The plaintiff filed a lawsuit in December 1996, making the fee payable in 1996, which expired on December 31, 1998, before the first-instance court issued its order in June 1999. The court ruled that the collection right was time-barred under the Law on Court Fees and that the first-instance ruling was legally flawed.

Legislator headnote

AI generated

ZST 1. odst. 9. čl.; Po določbi Zakona o sodnih taksah pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, kar pomeni, da je izterjava zastarana, če ni bila pretrgana s prvim uradnim dejanjem sodišča.

Keywords

AI generated
statute of limitations court fees collection right time bar appellate review law on court fees procedural defect

Cited Legislation

AI generated
ZST 1. odst. 9. čl.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Po 1. odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba vložena dne 23.12.1996, zato bi bilo takso za tožbo potrebno plačati v letu 1996 in tako je pravica izterjati takso zastarala dne 31.12.1998. Pritožbeno sodišče na taksno zastaranje pazi po uradni dolžnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka kot taksni zavezanec ni pravočasno plačala sodne takse za tožbo v znesku 450.000,00 SIT ter za opomin v višini 3.000,00 SIT. Zaradi tega je dolžna plačati še kazensko takso v znesku 226.500,00 SIT. Naročilo je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, da znesek 679.500,00 SIT prenese z računa taksnega zavezanca na račun sodnih taks.

Zoper sklep se je taksni zavezanec pravočasno pritožil. Navedel je, da je nad njim potrjena prisilna poravnava, odvetnik pa je na dopustu, zato ni mogoče preveriti, ali taksa res ni bila plačana.

Tožeča stranka nikoli ni prejela taksnega opomina.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da je izterjava taksne obveznosti zastarala.

Zakon o sodnih taksah (ZST) v 1. točki 2. odst. 4. člena določa, da taksna obveznost za vlogo (v tem primeru za tožbo) nastane ob vložitvi vloge. Po 1. odst. 9. čl. ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba vložena dne 23.12.1996, zato bi bilo takso za tožbo potrebno plačati v letu 1996 in tako je pravica izterjati takso po določbi 1. odst. 9. čl. ZST zastarala dne 31.12.1998. Prvo uradno dejanje sodišča, katerega namen je bil izterjati takso, je bila odredba za izdajo izpodbijanega sklepa z dne 17.6.1999 (list. št. 15), zato tudi ni prišlo do pretrganja zastaranja v smislu 2. odst. 9. čl. ZST. Ker je bila glede na povedano izterjava sodne takse zastarana še pred začetkom postopka za izterjavo, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravno napačen. Glede na vse povedano je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.