Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request based on doctor's private practice near court.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer a property division case to a different court. The opposing party argued that the plaintiff, a private doctor with daily contact with court staff, could not ensure impartiality. The court held that such circumstances do not justify transferring jurisdiction as they can be managed through standard procedural measures like recusal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 68. člen: Transfer of jurisdiction is permitted only for obvious procedural ease or weighty reasons such as public order, safety, or risk to judicial impartiality, but is not justified merely because a party practices medicine near the court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
[JEDRO]
Z delegacijo pristojnosti se posega v zakonsko določeno delitev pristojnosti med sodišči. Zato je ta utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi odločanje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je eden izmed udeležencev postopka zdravnik, ki opravlja zasebno prakso na območju nekega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlagateljica je dne 25.7.1997 vložila pri Okrajnem sodišču ... predlog za delitev premoženja, ki sta ga udeleženca postopka pridobila tekom trajanja njune zakonske zveze.
Nasprotni udeleženec je z vlogo z dne 21.10.1997 predlagal, naj se za obravnavanje zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče.
Predlagateljica je zdravnica, ki ima v sodnem okolišu Okrajnega sodišča ... zasebno prakso. Dnevno ima veliko kontaktov s številnimi prebivalci in zato po vsej verjetnosti tudi z delavci sodišča.
V predložitvenem dopisu z dne 12.5.1998 je Okrajno sodišče ...
navedlo, da je točna trditev, da ima predlagateljica zasebno zdravniško prakso, in dodalo, da je predlagateljica tudi osebna zdravnica nekaterih delavcev sodišča.
Predlog ni utemeljen.
Zakon o pravdnem postopku določa v 68. členu, da lahko najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlog očitno meri na drugi sklop razlogov za delegacijo, saj ne navaja nobene okoliščine, ki bi govorila v prid temu, da bi postopek laže potekal pred drugim sodiščem. V drugo skupino razlogov za smotrno delegacijo, za katero sicer zakonska formulacija omogoča prožna merila za opredelitev smotrnosti, pa ni mogoče uvrstiti razlogov, ki so navedeni v predlogu. Okoliščine, ki naj bi po mnenju nasprotnega udeleženca lahko predstavljale motnje v postopku (opravljanje zasebne zdravniške prakse na območju sodišča in status osebnega zdravnika nekaterih delavcev sodišča), so takšne, da jih je mogoče odpraviti z drugimi instituti pravdnega in sploh sodnega postopka (npr. z izločitvijo). Z delegacijo pristojnosti pa se posega v zakonsko določeno delitev pristojnosti med sodišči. Zato je ta utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi odločanje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je eden izmed udeležencev postopka zdravnik, ki opravlja zasebno prakso na območju nekega sodišča. Po povedanem torej v predlogu navedenih razlogov ni mogoče umestiti v pravni standard "drugih tehtnih razlogov". Zato vrhovno sodišče predlogu ni ugodilo.