Enforcement objection dismissed due to failure to provide specific facts and evidence for payment delay agreement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to an enforcement order, confirming the lower court's decision to execute the claim. The debtor argued for a payment delay agreement but failed to specify when and with whom it was made or provide relevant evidence. Consequently, the court ruled the objection unreasoned under Section 53 of the Enforcement and Security Act because it lacked the necessary factual details and supporting documentation.
Legislator headnote
AI generatedSection 53 of the Enforcement and Security Act; A debtor's objection to an enforcement order is deemed unreasoned if it fails to state specific facts regarding the grounds for objection and submit relevant evidence to substantiate those claims.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
[JEDRO]
Dolžnik ni postavil dovolj določnih trditev, s katerimi bi izpodbijal sklep o izvršbi, saj ni navedel, kdaj in s kom se je dogovoril za zamik plačil ter kdaj naj bi potekel rok za plačilo po zatrjevanem dogovoru. Za svoje trditve o zamiku plačil tudi ni predložil nobenih relevantnih dokazov, zato dolžnik ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 26.388,90 SIT s pripadki.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je bil z upnikom dogovorjen zamik plačil, zato ni pravne podlage za zaračunavanje zamudnih obresti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni obrazložen.
Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni postavil dovolj določnih trditev, s katerimi bi izpodbijal sklep o izvršbi, saj sploh ni navedel, kdaj in s kom se je dogovoril za zamik plačil ter kdaj naj bi potekel rok za plačilo po zatrjevanem dogovoru. Prav tako dolžnik za svoje trditve o zamiku plačil ni predložil nobenih relevantnih dokazov. Ugovoru je priložil samo listine, ki jih je prejel od sodišča - predlog za izvršbo, sklep o izvršbi in upnikove obračune obresti (priloge B1-B4), iz navedenih listin pa ne izhaja nikakršen dogovor o zamiku plačila. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni obrazložil svojega ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, čeprav je bil s pravnim poukom na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost izrecno opozorjen. Zato se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.