Court dismisses appeal confirming debtor must pay enforcement costs even if debt is partially paid before enforcement request.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal against the enforcement costs ruling, upholding the first-instance decision. The debtor argued that since the underlying debt was partially paid before the enforcement request was filed, they should not bear the enforcement costs. However, the court found no evidence that the full disputed claim was settled prior to the enforcement application. Consequently, the court ruled that the debtor remains liable for enforcement costs even after partial performance during the proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZPP/99 154. člen; ZPP/99 158. člen; ZIZ 15. člen: A debtor must pay the creditor's enforcement costs even if the debtor fulfills the creditor's claim during the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se prvostopni sklep v izpodbijani 3. točki izreka potrdi.
[JEDRO]
Ker ne drži, da bi bil dolžnik sporno terjatev poravnal še pred vložitivjo izvršilnega predloga je odločitev prvostopnega sodišča pravilno oprta na določilo 1. odst. 154. čl., v zvezi s 1. odst. 158. čl. ZPP/99 in 15. čl. ZIZ, po katerem mora dolžnik upniku plačati njegove izvršilne stroške tudi takrat, ko dolžnik tekom postopka izpolni upnikovo terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora dolžnik plačati dolžniku (pravilno upniku) 8.839,91 SIT s pripadki (1. tč. izreka), dovolilo izvršbo za poplačilo v tč. 1. izreka sklepa navedene terjatve (2. tč.
izreka), upniku priznalo izvršilne stroške v znesku 48.059,00 SIT (3. tč. izreka) in v umaknjenem delu izvršbo ustavilo (4. tč. izreka).
Proti odločitvi o izvršilnih stroških (3. tč. izreka) je dolžnik vložil pravočasen ugovor. V njem navaja, da iz dokazov, ki jih je predložil upnik, izhaja, da je bi dolg poravnan še pred vložitvijo izvršilega predloga. Z upnikom se je dogovoril za odložitev plačila.
Ker mu nihče ni omenil predmetnega postopka, je pripravljen plačati le glavnico, ne pa tudi izvršilnih stroškov.
Skladno z določilom 2. odst. 53. čl. ZIZ je pritožbeno sodišče dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Predlog za izvršbo zaradi izterjave 587.036,20 SIT s pripadki je upnik vložil dne 8.3.1999. Kasneje je zahtevek dvakrat skrčil. V prvem umiku je navedel, da je dolžnik del terjatve poravnal dne 7.4.1999, del dne 30.4.1999, v drugem umiku pa, da je del terjatve poravnal še dne 17.5.1999. Glede na navedeno ne drži, da bi bil dolžnik sporno terjatev poravnal še pred vložitivjo izvršilnega predloga, kaj takega pa tudi ne izhaja iz predloženih listin. Zato je odločitev prvostopnega sodišča pravilno oprta na določilo 1. odst.
154. čl., v zvezi s 1. odst. 158. čl. ZPP/99 in 15. čl. ZIZ, po katerem mora dolžnik upniku plačati njegove izvršilne stroške tudi takrat, ko dolžnik tekom postopka izpolni upnikovo terjatev.
Okoliščina, da je dolžnik za vložen predlog za izvršbo izvedel šele po izvršenih delnih plačilih (dne 18.10.1999), ne more pripeljati do drugačne odločitve.
Ker torej uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega dela sklepa pa pritožbeno sodišče ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl.
ZPP/99, v zvezi s 15. čl. ZIZ), je pritožbo kot neutemlejeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. tč. 365. čl ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).