Court partially allows appeal against enforcement order where debtor provided evidence for some but not all disputed invoices.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljani partially revoked an enforcement order regarding a management fee dispute between a property owner and a management company. The debtor argued the services were not performed according to the contract and attached written rejections for three specific invoices, while failing to provide evidence for a fourth invoice. The court ruled that the appeal was justified for the amounts supported by the submitted rejections but dismissed the claim for the remaining balance due to lack of proof.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 3. točka 365. člena ZPP: An objection to an enforcement order based on a notarial deed must be substantiated with facts and evidence; if the debtor bears the burden of proof for the facts alleged, failure to attach evidence renders that portion of the objection inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru se delno ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št.Ig 99/04521 z dne 1.6.1999, se v 2. točki izreka razveljavi glede glavnice v višivi 26.411,01 SIT in zakonitih zamudnih obresti od zneska 5.194,93 SIT od 22.5.1998 do plačila, od zneska 13.421,33 SIT od 21.12.1998 do plačila in od zneska 7.794,75 SIT od 22.2.1999 do plačila ter izvršilnih stroškov v znesku 19.879,49 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1999 dalje do plačila in se zadeva v tem obsegu odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
V preostalem delu se ugovor zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik je v ugovoru glede upnikove terjatve zatrjeval, da upnik svojih storitev ni opravljal skladno s pogodbo o upravljanju, zato je opravljene storitve večkrat reklamiral in v posledici zavračal izstavljene račune. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predložil pisne zavrnitve računov št. 971542 (priloga B3), 1219824 (priloga B7) in 1282003 (priloga B23). Zato je dolžnikov ugovor glede glavnice v višini 26.411,01 SIT s pripadki utemeljen v skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 5.147,12 SIT s pripadki po računu številka 1000172, pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj dolžnik k ugovoru ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta račun zavrnil.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig 99/04521 z dne 1.6.1999, neutemeljen in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ).
Dolžnik je v ugovoru navedel, da upnik svojih upravljalskih storitev ne opravlja skladno s pogodbami in dogovori, zato so mu stanovalci na M. že večkrat odklonili sodelovanje. Kljub pritožbam že dve leti z dvorišča ne odpelje odpadnega gradbenega meteriala.
Navkljub zakonu o zemljiški knjigi ni zbral ustrezne dokumentacije in podal zahtevka za vpis etažne lastnine, upravljalske storitve pa stalno draži, čeprav storitev ne opravi. Na skupnih sestankih je bilo zato dogovorjeno, da stroškov upravljanja ne bodo plačevali, dokler upnik ne bo izpolnil svojih obljub in dolžnosti kot upravitelj. K ugovoru je priložil dopise, iz katerih je razvidno, kakšne težave imajo stanovalci z upnikom.
Ugovor je delno utemeljen.
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, morajo biti zanje v ugovoru priloženi tudi dokazi, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je zato neutemeljen. Ugovor dolžnika te pogoje le delno izpolnjuje.
Dolžnik je v ugovoru glede upnikove terjatve zatrjeval, da upnik svojih storitev ni opravljal skladno s pogodbo o upravljanju, zato je opravljene storitve večkrat reklamiral in v posledici zavračal izstavljene račune. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predložil pisne zavrnitve računov št. 971542 za znesek 5.194,93 SIT (priloga B23), 1219824 za znesek 13.421,33 SIT (priloga B7) in 1282003 za znesek 7.794,75 SIT (priloga B3). Zato je dolžnikov ugovor glede glavnice v višini 26.411,01 SIT s pripadki utemeljen v skladu z določilom 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 5.147,12 SIT s pripadki po računu številka 1000172, pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj dolžnik k ugovoru ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta račun zavrnil.
Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, za glavnico v znesku 26.411,01 SIT in zakonite zamudne obresti od zneska 5.194,93 SIT od 22.5.1998 do plačila, od zneska 13.421,33 SIT od 21.12.1998 do plačila in od zneska 7.794,75 SIT od 22.2.1999 do plačila in izvršilne stroše v znesku 19.879,49 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1999 dalje ter zadevo v tem obsegu odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst.62. člena ZIZ). V ostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99).