Appeal dismissed because debtor failed to provide legally relevant facts to justify objection to enforcement based on invoices.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal against the first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision. The debtor argued that the disputed claims were not recorded in their business books, but failed to present any legally relevant facts or evidence to support this objection. The court ruled that under the Enforcement and Security Act, an objection must be substantiated with specific facts and proof; mere assertions without supporting evidence render the objection inadmissible and the enforcement order valid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 53. člen (2), 61. člen (1), 62. člen (5); An objection to an enforcement order based on a credible document must be substantiated with legally relevant facts and evidence, otherwise it is deemed unfounded and the enforcement order stands.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik s trditvami, da sporne terjatve nima evidentirane v svojih poslovnih knjigah, ni navedel pravno relevantnih dejstev, s katerimi bi ugovor zoper sklep o izvršbi, temelječ na fakturah za dobavljeno blago, obrazložil.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin, večih faktur za blago.
Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal in navedel, da sporne terjatve v svojih poslovnih knjigah nima zavedene.
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor poslalo na podlagi petega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št.
51/98, v nadaljevanju ZIZ) višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor je neutemeljen.
Dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen (glej drugi odstavek 53. člena ZIZ). To velja tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 61. člena ZIZ). V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se šteje ugovor za neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine in mu ugovarja v celoti (torej tudi v delu, s katerim mu je bilo naloženo plačilo terjatve) mora navesti v ugovoru pravno relevantna dejstva, to pa je taka dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, in predložiti dokaze zanje. V tem primeru pa dolžnik s trditvami, da sporne terjatve nima evidentirane v svojih poslovnih knjigah, ni navedel nobenih relevantnih dejstev, s katerimi bi izpodbijal terjatev, saj se s temi trditvami ne bi mogel uspešno upreti zahtevani terjatvi, ki temelji na predloženih fakturah. Zato njegov ugovor ni obrazložen skladno z določilom drugega odstavka 53. člena ZIZ in je zato tudi neutemeljen. Sodišče druge stopnje ga je zato obravnavalo kot pritožbo in ga zavrnilo ter potrdilo sklep o izvršbi (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 62. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ).