Court allows release from remand for convicted thief after recognizing reformed attitude and reduced danger.

Pritožbi obtoženega J. P. po zagovornici se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se proti obtoženemu J.P. odrejeni pripor odpravi in odredi njegova izpustitev na prostost.

[JEDRO]

Dolžina trajanja pripora in sedaj izrečena mu, čeprav nepravnomočna, kazen zapora, pogojujeta verodostojnost trditve obtoženca, da je spoznal svojo napako in da bo v prihodnje zaživel pošteno, kar pomeni, da ne obstoji več nevarnost za premoženje in s tem življenje potencialnih oškodovancev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z v uvodu navedenim sklepom je razpravljajoči senat Okrožnega sodišča v Celju, po tem, ko je obtoženega J. P. in obtoženega S.C. spoznal za kriva storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 v zvezi s členom 25 KZ in jima izrekel kazni zapora, obtoženemu J.P. v višini devetih mesecev, po določilu člena 361/V Zakona o kazenskem postopku (ZKP) proti temu obtožencu odrejeni pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po členu 201/I točka 3 ZKP podaljšal do pravnomočnosti sodbe.

Proti temu sklepu se je pritožil obtoženi J.P. po zagovornici s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, smiselno torej, da proti njemu odrejeni pripor odpravi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja ne le to, da na glavni obravnavi izvedeni dokazi in izrečena obsodilna sodba potrjujejo utemeljenost suma, da je obtoženi J.P.storil kaznivo dejanje za katerega je bil spoznan za krivega, ampak tudi to, da v njem navedene okoliščine vezane na storitev sedaj obravnavanega kaznivega dejanja, predvsem pa tiste katere pojasnjujejo obtoženčevo prejšnjo življenje pogojujejo bojazen, da bo nezaposleni obtoženi, v primeru izpustitve, nadaljeval z izvrševanjem podobnih kaznivih dejanj. Takšna je bila tudi ugotovitev tukajšnjega sodišča v sklepu, opr. št. Kp 337/99 z dne 24.9.1999 pa tudi v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I IPS 260/99 z dne 4.11.1999, kjer je bila potrjena nadaljnja trditev sodišča prve stopnje, da je edino s priporom mogoče zagotoviti varnost za premoženje in s tem življenje potencialnih oškodovancev. Prav slednje se je po presoji pritožbenega sodišča po izreku obsodilne sodbe obtoženemu J. P., spremenilo.

Obtoženi se v priporu dejansko nahaja že polnih pet mesecev, zato mu je verjeti, da je v tem času prišel do spoznanja, da je storil napako, predvsem pa to kaj se mu lahko v prihodnje, če ne bo spremenil načina življenja, ponovno zgodi. Nevarnost, da bi obtoženi na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj premoženjske narave je po presoji pritožbenega sodišča zaradi povedanega sedaj minimalna, s tem pa tudi nevarnost za potencialne oškodovance.

Pritožbi obtoženega po zagovornici je bilo zato ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se proti njemu odrejeni pripor odpravi in odredi njegova izpustitev na prostost.