Appeal dismissed; late filing due to service on client, not client, controls limitation period under ZPP. Appeal dismissed; late filing due to service on client, not client, controls limitation period under ZPP.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Čeprav je bil sklep pritožbene komisije tožene stranke vročen tudi tožnici dva dni kasneje kot pooblaščencu, takšna vročitev nima vpliva na tek roka za vložitev tožbe, ker mora biti odločba v skladu z določbo 137. čl. ZPP vročena pooblaščencu. Če je bila tožba vložena po poteku 15-dnevnega roka od vročitve pooblaščencu, se šteje, da je bila vložena prepozno, čeprav je bila vložena v 15 dneh od dneva vročitve sklepa delavcu, ker prekluzivni rok teče od vročitve pooblaščencu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ker tožnica v skladu z določbo 1. odst. 83. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis) ni pravočasno v 15-dnevnem roku zahtevala varstva svojih pravic pri sodišču.

Tožnica se je po svojem pooblaščencu pritožila zoper takšen sklep iz razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbah 1. in 2. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99). Navaja, da je glede na datum prejema drugostopenjskega sklepa tožene stranke v nadaljevanju pravočasno in v določenem zakonskem roku vložila tožbo pri sodišču. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o zavrženju tožbe razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Iz listinskega gradiva je razvidno, da je bil sklep pritožbene komisije tožene stranke z dne 12.10.1998 vročen tožnici dne 22.10.1998, njenemu pooblaščencu pa dne 20.10.1998, pri čemer je bila v nadaljevanju vložena tožba pri sodišču dne 5.11.1999. Tožena stranka je tako vročila navedeno odločbo tožnici in pooblaščencu, čeprav bi zadostovala opravljena vročitev zgolj pooblaščencu. Po določbi 103. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št.

14/90, 71/93) se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev pri delodajalcih glede načina vročanja smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči. V skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l RS št. 19/94) pa se v postopku pred temi sodišči uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, kolikor ni z ZDSS drugače določeno.

Navedeni zakon ne opredeljuje drugačnega načina vročanja, kot je določen v ZPP, zato se glede vročanja pisanj stranki, ki jo zastopa pooblaščenec, uporablja določba 137. čl. (prej 138. čl.) ZPP.

V skladu z navedeno določbo ZPP je vročitev odločbe v primeru, če ima stranka pooblaščenca, pravilno opravljena, če je vročena pooblaščencu. V kolikor je vročena tudi stranki, takšna vročitev nima nikakršnih pravnih posledic, saj rok za vložitev pravnega sredstva teče od datuma, ko je odločba vročena pooblaščencu, ker je le-ta zavezan za vložitev pravnega sredstva.

Glede na to, da je bil v zadevi sklep pritožbene komisije tožene stranke (sicer dva dni kasneje, kot pooblaščencu) vročen tudi tožnici, takšna vročitev nima vpliva na rok za uveljavljanje nadaljnjega pravnega varstva, ker mora biti odločba v skladu z določbo 137. čl. ZPP vročeno pooblaščencu, pri čemer teče rok za pravno varstvo od navedene vročitve dalje. Čeprav je bila v konkretnem primeru odločba tožene stranke vročena tožnici pozneje in bi ob štetju roka od datuma vročitve tej stranki, glede na datum vložitve tožbe, bila vložitev tožbe še pravočasna, je potrebno upoštevati datum, ko je bila navedena odločba vročena tožničinemu pooblaščencu. Ker je ta vložil tožbo po izteku 15-dnevnega zakonskega roka, jo je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).