Appeal dismissed; debt must be paid in cash, not by offering alternative goods without proof of agreement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the enforcement of a monetary debt. The appellant argued they could not pay cash but offered to return part of the original goods, while the respondent remained silent. The court rejected this because the obligation must be fulfilled exactly as stated in the law, requiring cash payment, and the appellant failed to prove an agreement with the creditor for alternative goods.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP); Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR): An obligation must be performed exactly as stipulated; a debtor cannot unilaterally substitute performance with different goods unless a valid agreement with the creditor is proven.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Obveznost je potrebno izpolniti, tako kot se glasi, tj. v konkretnem primeru v denarju. Zato pritožbene trditve, češ da je upniku pritožnik pripravljen "vrniti vsaj delno drugo blago", ne morejo biti uspešne.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. Ig ... z dne ... v 1. in 3. tč. izreka.
Tožena stranka vlaga proti sodbi sodišča prve stopnje pravočano pritožbo zaradi smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi pojasnjuje, da se glavne obravnave ni udeležila zaradi odsotnosti. Navaja še, da še vedno ni prejela plačila od svojih dolžnikov ter da je upniku pripravljena "vrniti vsaj delno drugo blago".
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77; Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90) so uporabljene na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku.
Pritožnik ne oporeka obstoju vtoževane terjatve. In ker je obveznost potrebno izpolniti, tako kot se glasi (1. odst. 307. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), tj. v konkretnem primeru v denarju, pritožbene trditve, češ da je upniku pritožnik pripravljen "vrniti vsaj delno drugo blago", ne morejo biti uspešne.
Da bi se o tem z upnikom dogovorila, kar je trdil v ugovoru, pa ni dokazal, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Doslej razloženemu je še dodati, da pritožnik ni opravičil svojega izostanka z naroka za glavno obravnavo, ki je bil dne 9.3.1999. Zato jo je sodišče lahko opravilo v njegovi odsotnosti (295. čl. ZPP/77).
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (368. čl. ZPP/77).