Appeal dismissed; plaintiff's failure to provide defendant's address after court summons results in case dismissal.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment rejecting the plaintiff's lawsuit. The plaintiff argued that the court failed to properly serve documents via postal courier as required by law, yet the court had already made multiple attempts to locate the defendant. The court ruled that the plaintiff's inaction in responding to a specific deadline to provide the defendant's address justified the dismissal under the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedčl. 365. tč. 2 ZPP; If a plaintiff fails to respond to a court order requiring them to provide the defendant's address within the stipulated time, the court may dismiss the claim as incomplete.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če tožnik ne reagira na sklep s katerim ga sodišče pozove, da sporoči naslov tožene stranke, sodišče lahko zavrže tožbo kot nepopolno.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo.
Zoper tak sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je predlagala, da se pošta tožencu vroči po sodnem kurirju, saj po njenih informacijah toženec biva na naslovu ...29, vendar se sprejemu sodnih pisanj izogiba.
Vročitev bi morala biti opravljena v skladu s čl. 141 in 142 ZPP.
Pritožba ni utemeljena.
Ob tem, ko je sodišče prve stopnje s pismenim sklepom, ki ga je pooblaščenec tožeče stranke prejel 23.6.1999, tožečo stranko pozvalo, da je dolžna navesti pravilen in popoln naslov toženca v roku 15 dni in je opozorilo na pravne posledice opustitve in ko tožeča stranka ni reagirala na tak sklep sodišča, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je izdalo izpodbijani sklep, pravilna in posledica neaktivnosti tožeče stranke. Še pred izdajo tega sklepa je sodišče prve stopnje storilo vse, da bi tožencu vročilo tožbo (30.8.1996 poziv odvetniku, da sporoči naslov toženca, vročanje prek sodnega kurirja, ki ni bilo uspešno, večkratno vročanje na naslov naveden v tožbi, poizvedbe o toženčevi zaposlitvi, poskus vročanja na toženčevo zadnje zaposlitev ...). Neutemeljene so zaradi tega trditve v pritožbi, da sodišče ni sledilo njenemu predlogu in poskušalo vročitev prek sodnega kurirja, ko pa je prvo sodišče poskušalo vročitev tudi na ta način.
Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje na določbe čl. 141 in 142 ZPP, ko pa kot že omenjeno ni reagirala na sklep sodišča prve stopnje, ki ga je prejela 23.6.1999. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 365. tč. 2 ZPP).