Appeal dismissed; court upheld enforcement court's order for daily penalties and costs for breach of settlement agreement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the debtor's protest and confirmed the first-instance court's order requiring the payment of daily penalties and execution costs. The debtor argued the penalties were too high and the deadline insufficient, claiming a missing document prevented specific work. The court ruled that the settlement agreement clearly defined the obligations and the 15-day deadline was adequate, while Article 212 of the Enforcement Act provided the legal basis for imposing penalties for non-compliance.
Legislator headnote
AI generatedArticle 212 of the Enforcement Act; Article 15 of the Enforcement Act; Article 380 of the Civil Procedure Act: The court may impose daily penalties and execution costs on a debtor who fails to fulfill obligations within the additional deadline set by a settlement agreement, provided the penalty amount is not deemed inappropriate.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Izvršilno sodišče na upnikov predlog naloži dolžniku,ki v danem roku ne izpolni zahtevane obveznosti iz izvršilnega naslova, plačilo sodnih penalov.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu predlogu in je naložilo dolžniku, da v dodatnem roku 15 dni od prejema zdaj izpodbijanega sklepa opravi vse tisto, točno razvidno iz izpodbijanega sklepa, kar se je dolžnik zavezal opraviti do konca novembra 1997 s sodno poravnavo, ki sta jo stranki sklenili dne 14.10.1997. Sklenilo je nadalje, da v primeru da dolžnik v danem roku zahtevane obveznosti ne bo opravil, mora upniku za vsak zamujeni dan od dne, ko se izteče dodatni rok za izpolnitev obveznosti, plačati sodne penale v višini 20.000,00 SIT, dolžnik pa je dolžan upniku povrniti tudi 37.935,00 SIT izvršilnih stroškov.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da se ne strinja z določitvijo sodnih penalov zaradi njihove višine, prav tako se ne strinja glede roka, ker meni, da je za ureditev vsega premalo časa. Navaja še, da ni podpisanega dokumenta, ki bi mu nalagal montažo žlebov na zgornji strani, zaradi česar montaže ne bo naredil.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnik se je s sodno poravnavo, ki sta jo stranki sklenili dne 14.10.1997, vse tisto, kar je sodišče dolžniku naložilo z izpodbijanim sklepom opraviti v roku 15 dni, od prejema sklepa, zavezal urediti že do konca meseca novembra 1997. Zato dolžnik ne more zdaj v pritožbi uspešno uveljavljati svojega stališča, da je za ureditev njegovih obveznosti, ki jih je prevzel s sodno poravnavo, premalo časa. Katere so tiste obveznosti, ki jih mora dolžnik izpolniti oziroma opraviti pa je točno razvidno iz sodne poravnave in iz izpodbijanega sklepa.
Prav tako se dolžnik neutemeljeno pritožuje zoper naložitev sodnih penalov. V določbi 212. čl. ZIZ je imelo sodišče prve stopnje oporo za to, da je z izpodbijanim sklepom dolžniku za primer, da ne bi v dodatnem roku izpolnil obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, naložilo plačilo sodnih penalov. Pritožbeno sodišče pa tudi nima nobenih pomislekov, glede tega, da višina sodnih penalov ne bi bila primerna.
Po obrazloženem je torej dolžnikova pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. tč.
380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).