Unfounded objection to enforcement proceedings dismissed; court treats late arguments as appeal under ZIZ.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnika sta nerazdelno dolžna povrniti upniku stroške odgovora na ugovor v znesku 37.834,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.12.1999 dalje, v 8-ih dneh.

[JEDRO]

Neobrazložen ugovor je neutemeljen in o njem odloča kot o pritožbi višje sodišče:

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave 897.273,30 SIT s pp in izvršilnih stroškov s sredstvi in na predmetih, navedenih v izreku sklepa o izvršbi prve sodišča.

Proti sklepu sta dolžnika ugovarjala. Pojasnujeta razloge za nastanek izvršilnega naslova in navajata, da S. P. pri razgovorih v zvezi s posojilom ni bila nikoli navzoča in je zato predlog proti njej neprimeren. S.P. je v družini z dvema otrokoma, ki obiskujeta srednjo šolo, edina zaposlena, in je njen osebni dohodek v celoti blokiran pri SKB banki, kar je popolnoma nesprejemljivo. Sodišču zato dolžnika predlagata razveljavitev sklepa o izvršbi in deblokacijo tekočenga računa pri SKB banki. Predlagata, da se nesporni dolg vknjiži na nepremičninski delež M. P. pri vložku št. 1452, s takojšnjo izvršbo in prodajo na javni dražbi. Po poteku roka za ugovor sta dolžnika po pooblaščenki dne 18.8.1999 in nato še 16.9.1999 podrobneje obrazložila svoje trditve v ugovoru in delno zanje ponudila tudi dokaze. Vendar pa vseh teh pripravljalnih vlog dolžnikov višje sodišče pri svoji odločitvi ne more upoštevati, ker so bile dane po poteku roka za ugovor, ne gre pa tudi za situacijo iz 56. čl. ZIZ.

Upnik je na ugovor dolžnikov odgovoril.

Sodišče prve stopnje je pravočasni ugovor odstopilo v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani na podlagi določbe 2. odst. 54. čl. ZIZ, ker je ugotovilo, da ugovor ni utemeljen.

Ugovor, ki ga je zaradi povedanega višje sodišče obravnavalo kot pritožbo, ni utemeljen.

Pravilna je presoja prvega sodišča, da je pravočasni ugovor dolžnikov neutemeljen, pa tudi neobrazložen. Po določbi 2. odst. 53. čl. ZIZ mora namreč biti ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Dolžnika namreč navajata dejstva, ki naj bi po njuni oceni preprečevala izvršbo, vendar so ta dejstva bodisi takšna, da izvršbe ne morejo preprečevati, bodisi za zatrjevana dejstva nista ponudila dokazov.

Izvršilni naslov v tej izvršilni zadevi je pravnomočna sodba Okrajnega sodišča na Jesenicah z dne 29.3.1999, opr. št. P 16/96. S to sodbo je bila tudi dolžnica S. P. obsojena z dolžnikom M.P. na solidarno plačilo glavnice 800.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.7.1995 dalje in pravdnih stroškov. Zato je tudi kot dolžnica v postopku pasivno legitimirana. Vsega ostalega, kar navajata pritožnika v zvezi z zatrjevano nepravilnostjo izvršilnega naslova, v izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, ker izvršilno sodišče pravilnost oziroma zakonitost odločbe, ki je izvršilni naslov ni pooblaščeno presojati.

V nadaljevanju svojega ugovora pritožnica smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 7. točke 53. čl. ZIZ, ko navaja, da je S.P. kot edini zaposleni v družini z dvema šolajočima otrokoma v celoti blokiran osebni dohodek na tekočem računu pri SKB banki. Toda za to svojo trditev, da osebni dohodek sploh prejema na tekoči račun, v pravočasnem ugovoru dokazov ni ponudila, priloženi zemljiškoknjižni izpisek pa o tem zatrjevanem dejstvu ni relevanten dokaz. Ker to zatrjevano dejstvo torej ni podprto z dokazom, je ugovor dolžnice neobrazložen in zato glede na že citirano določbo ZIZ v tem sklepu, neutemeljen. Končno je potrebno ugotoviti, da sodišče po izrecni določbi 2. odst. 55. čl. ZIZ pri odločanju o ugovoru pazi po uradni dolžnosti le na razloge iz 1. in 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa le, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu (člen 32. ZIZ), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. V zvezi s tem ugovorom dolžnice pa se glede na podatke v spisu, ki so bili sicer vloženi v spis po poteku roka za ugovor in ne morejo biti zato podlaga za to odločitev, celo nakazuje, da je dolžničin delodajalec omejitev iz 102. čl. ZIZ že upošteval pri rubežu plače.

Končno je dolžnikoma, ki predlagata, da se opravi le nepremičninska izvršba, potrebno povedati, da v smislu 34. čl. ZIZ lahko o takšnem predlogu odloča le prvo sodišče in da ta njun predlog ni razlog, ki bi lahko preprečeval izvršbo.

Upnik, ki mu je sodišče ugovor poslalo v odgovor s pravnim poukom iz 1. odst. 58. čl. ZIZ, in je nanj odgovoril z navedbo razlogov za njegovo neutemeljenost, je upravičen do povrnitve stroškov odgovora na ugovor, ki so v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo odmerjeni po specificiranem stroškovniku v znesku 37.834,00 SIT.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo dolžniku zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po doložbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15. ZIZ.