Court dismisses enforcement objection based solely on poor TV program quality, ruling it irrelevant to debt obligation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the debtor's enforcement objection, confirming the first-instance judgment ordering payment of the claimed debt. The debtor argued that the poor quality of national television programs made them irrelevant to their obligation to pay the subscription fee. The court held that merely disliking the program content does not negate the legal duty to pay when the receiver is possessed and located in a coverage area. Consequently, the objection was deemed unfounded under the Enforcement and Security Act because it failed to provide relevant facts or evidence challenging the debt's existence.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Zakon o radioteleviziji Slovenija: An objection to enforcement based solely on the subjective dislike or poor quality of a television program is irrelevant and unfounded when the debtor possesses the receiver and resides in a coverage area.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor kot pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
V kolikor dolžnik v ugovoru navaja zgolj to, da programa nacionalne televizije ne spremlja, je ugovor šteti za neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo, naj v 8 dneh po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev. Z drugo točko je dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnika pa odmerilo na 14.244,00 SIT.
Zoper sklep je ugovarjal dolžnik, prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je pritožbeno sodišče obravnavalo kot pritožbo.
Pritožnik v laični vlogi navaja, da sporeda nacionalne televizije ne spremlja, saj je program tako slab, da se mu je ne zdi niti vredno prižgati. V kolikor bi sodišče sklepa ne razveljavilo, pa sodišče naproša, če bi lahko dolg poravnal v šestih obrokih.
Upnik je na ugovor odgovoril. Navaja, da so dolžnikove navedbe nemara celo resnične, vendar pa so za zadevo irelevantne. Pomembno je to, da dolžnik v nobenem trenutku ne zanika posesti TV sprejemnika.
Pritožba ni utemeljena.
Določilo 53/2 čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ določa, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ugovor oziroma pritožbo utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dejstva, ki jih navaja pritožnik, so za obstoj same terjatve nepomembna. Po določilu 15. člena Zakona o radioteleviziji Slovenija, je namreč uporabnik TV sprejemnika, ki prebiva na območju, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, dolžan plačevati naročnino. Dejstvo, da se dolžniku program nacionalne televizije zdi slab ter ga, kot navaja, sploh ne spremlja, je za obravnavano zadevo torej irelevantno. Dolžnik ne zatrjuje, da bi sprejemnika ne imel več, še več, implicitno celo priznava, da ga ima. Pritožba je iz teh razlogov neutemeljena, odločitev prvega sodišča pa pravilna in v skladu z določbami ZIZ. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je izpodbijani sklep potrdilo.