Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 1670/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1670.99 AI generated

Court allows appeal, ordering payment of contractual interest exceeding statutory rates for non-physical parties.

Case Number VSL sodba I Cp 1670/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the plaintiff's appeal, overturning the first-instance judgment's rejection of higher interest claims. The plaintiff argued that contractual interest rates exceeding statutory limits should apply upon default, while the defendant had previously been denied such relief. The court ruled that while interest caps apply between natural persons, they do not restrict contractual rates between other entities, thereby validating the plaintiff's request for the agreed-upon higher rate.

Legislator headnote

AI generated

Article 279, paragraph 2 of the Obligations Act; Article 399, paragraph 1 of the Obligations Act: Parties may agree on default interest rates higher than contractual rates, and such caps apply only to agreements between natural persons, not other legal entities.

Keywords

AI generated
contractual interest rates default interest Obligations Act natural persons legal entities interest cap appellate review

Cited Legislation

AI generated
Article 279, paragraph 2 of the Obligations Act
Article 399, paragraph 1 of the Obligations Act
Article 400, paragraph 2 of the Obligations Act
Article 141 of the Obligations Act
Article 373 of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu tako spremeni, da se glasi: 1. Tožena stranka je dolžna tožeči plačati 523.921,20 SIT z zamudnimi obrestmi od tega zneska po pogodbeni obrestni meri R + 27 % oziroma po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti, če je ta višja od pogodbene, in sicer od 30.4.1995 do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 290.349,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 273.542,00 SIT od 27.5.1999 dalje do plačila, od 16.807,00 SIT pa od 30.10.1996 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 30.10.1996, I 845/96 se v celoti razveljavi.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 65.267,70 SIT pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.12.1999 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

[JEDRO]

Stranki se lahko veljavno dogovorita, da bo v primeru zamude z izpolnitvijo dolžnik plačal zamudne obresti po obrestni meri, ki je višja od obrestne mere pogodbenih obresti. Omejitev iz 1. odst. 399. čl. ZOR velja med fizičnimi osebami, medtem ko najvišja dopustna pogodbena obrestna mera za druge subjekte ni predpisana.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 523.921,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.4.1995 do plačila in ji povrniti 273.542,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila. Višji obrestni zahtevek je zavrnilo, zaradi modifikacije tožbenega zahtevka pa razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. I 845/96 z dne 30.10.1996. Proti zavrnilnemu delu navedene sodbe se je po odvetniku pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da tečejo v primeru, če je obrestna mera dogovorjenih obresti višja od obrestne mere zamudnih obresti, te obresti tudi po dolžnikovi zamudi (2. odst. 277. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Tožeča stranka je zahtevala obresti po pogodbeni obrestni meri za primer, če je ta višja od zakonske. V primeru, če bi bila v posameznem primeru zakonska zamudna obrestna mera višja od pogodbene, pa se seveda v skladu s splošno določbo 1. odst. 277. čl. ZOR terjatev obrestuje po višji - zakonski zamudni obrestni meri. Tožeča stranka je postavila tudi zahtevek na plačilo izvršilnih stroškov v višini 16.807,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 30.10.1999 (pravilno 1996) do plačila. O tem delu zahtevka sodišče ni odločilo.

Pritožba je utemeljena.

Iz kreditne pogodbe št. 3360/5-92 z dne 28.10.1992 izhaja, da sta se pogodbeni stranki v 2. členu dogovorili za pogodbeno obrestno mero R + 18 %. V skladu s splošnimi pogoji poslovanja, ki veljajo tudi za sporno pogodbeno razmerje (6. čl. kreditne pogodbe) dolguje dolžnik kot kreditojemalec v primeru, če ne poravna pravočasno svoje zapadle obveznosti, tudi zamudne obresti po obrestni meri, ki je za 50 % višja od pogodbene obrestne mere, to je v konkretnem primeru R + 27 %.

Pogodbene obresti so obresti, za katere se stranki dogovorita s pogodbo in ki tečejo že pred dospelostjo denarne obveznosti. Kadar so pogodbene obresti višje od zakonskih zamudnih obresti, tečejo pogodbene obresti tudi po dolžnikovi zamudi (2. odst. 279. čl. ZOR). Stranki pa se lahko dogovorita tudi, da bo v primeru zamude z izpolnitvijo dolžnik plačal zamudne obresti po obrestni meri, ki je višja od obrestne mere pogodbenih obresti (primerjaj 2. odst. 400. čl. ZOR).

Stališče sodišča prve stopnje o najvišji dopustni pogodbeni obrestni meri je nepravilno, saj je le-ta predpisana zgolj za pogodbe med fizičnimi osebami (1. odst. 399. čl. ZOR).

Glede najvišje pogodbene obrestne mere med drugimi osebami, napotuje ZOR v 2. odst. 399. čl. na poseben zakon. Ker noben takšen predpis ni bil sprejet, med temi subjekti obrestna mera pogodbenih obrestni ni omejena. Previsoko obrestno mero pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določb, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb (141. člen ZOR).

Ker je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo, je sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo v izpodbijanem (obrestnem) delu spremenilo tako, da tožena stranka tožeči stranki poleg glavnice dolguje tudi obresti po pogodbeni obrestni meri R + 27 % oz. po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti, če je ta višja od pogodbene od 30.4.1995 do plačila (4. točka 373. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ - Ur. l. RS 19/94 - ZPP).

Tožeča stranka stroškov, ki so ji nastali v predhodnem - izvršilnem postopku, sicer ne more uveljavljati v obliki posebnega zahtevka in ga kumulirati z drugimi zahtevki iz iste tožbe, lahko pa jih zahteva kot del pravdnih stroškov.

To je tudi storila in stroške izvršilnega postopka zaznamovala pod tč. 2. stroškovnika z dne 14.9.1998. Ker v predhodnem izvršilnem postopku niso bili priznani (sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi z dne 30.10.1996, opr. št. I 845/96 v celoti razveljavilo), je pritožbeno sodišče sodbo v izreku o pravdnih stroških spremenilo tako, da mora tožena stranka tožeči stranki poleg že prisojenih plačati še 16.807,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.10.1996 do plačila (4. tč. 373. čl. ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 2. odst.

166. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Stroški so odmerjeni z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah ter z upoštevanjem 19 % davka na dodano vrednost znašajo 65.267,70 SIT.