Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 2080/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.2080.99 AI generated

Appeal allowed; temporary alimony order revoked for failing to consider children's needs and parents' means.

Case Number VSL sklep I Cp 2080/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal allowed the appeal and revoked the first-instance court's temporary order regarding child custody and alimony. The defendant argued the alimony amount was excessive and unproven, while the plaintiff sought enforcement of the order. The court ruled that temporary orders must still account for the children's needs and the parents' financial means, which the lower court failed to do.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 411. člen; ZPP 501. člen 1. odstavek: Temporary orders in family disputes must consider both the needs of the children and the financial means of the parents.

Keywords

AI generated
temporary alimony order child custody dispute financial means assessment children's needs family law procedure

Cited Legislation

AI generated
ZPP 411. člen
ZPP 501. člen 1. odstavek
ZZZDR 72. člen
ZZZDR 79. člen
ZIZ 25. poglavje
ZPP 365. člen tč. 3
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Tudi pri določitvi preživnine z začasno odredbo je treba upoštevati potrebe otrok in možnosti staršev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je do pravnomočnosti sodbe mladoletna sinova pravdnih strank dodelilo v vzgojo in varstvo materi, tožencu pa naložilo, da k njunemu preživljanju prispeva po 20.000,00 SIT za vsakega, skupno torej 40.000,00 SIT mesečno.

Toženec se proti sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da tožnica navaja izmišljene trditve o njegovi negativni osebnosti, da bi dosegla dodelitev otrok in plačevanje oderuške preživnine. Ta je sedaj z odredbo določena previsoko v nasprotju s predloženimi dokazi. Plačevati bi moral kar polovico svoje plače, tožba pa tudi ne vsebuje izračuna stroškov preživljanja posameznega otroka. Ni torej mogoče preizkusiti, kakšna bi bila primerna preživnina, zato je treba začasno odredbo razveljaviti. Upoštevati je treba tudi, da toženec prostovoljno plačuje mesečno preživnino po 25.000,00 SIT. Izdana odredba je torej nepotrebna in nezakonita.

Pritožba je utemeljena.

Tožba in predlog za izdajo začasne odredbe sta v obravnavani zadevi vložena 27.9.1999, zato je potrebno uporabiti določila novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99), ki je stopil v veljavo 15.7.1999. V prvem odstavku 501. člena pa ta določa, da z dnem, ko začne veljati, prenehajo veljati tam naštete določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS št. 15/86 - 14/89), med drugim tudi 72. člena. V slednjem urejeno izdajo začasnih odredb o varstvu in preživljanju skupnih otrok sedaj predpisuje ZPP v 411. členu. V postopku o zakonskih sporih je torej mogoče (tako kot po prejšnjem 1. odst. 72. člena ZZZDR) izdati na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasno odredbo o varstvu in preživljanju otrok (sedaj tudi o prepovedi pravice do osebnih stikov). Seveda pa morajo tako po prejšnji kot po sedanji ureditvi obstajati razlogi, ki tovrstno začasno odredbo opravičujejo in narekujejo, v smislu določil 25. poglavja Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Obenem pa je treba vsaj okvirno upoštevati tudi kriterije za določanje - čeprav začasno - preživnine po še veljavnem 79. členu ZZZDR, to je potrebe otrok in možnosti staršev.

Ker prvo sodišče navedenih okoliščin ni ugotavljalo, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti, da bo v ponovljenem postopku tožničin predlog pretehtalo ob upoštevanju nakazanih smernic ter nato ponovno odločilo v skladu z omenjenimi predpisi (čl. 365, tč. 3 ZPP).