Appeal allowed; court must order boundary clarification when no markers exist and parties dispute lines.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment dismissing a boundary determination request because the lower court incorrectly assumed the boundary was undisputed. The appellant argued that the absence of boundary markers between two parcels made the line inherently contested, requiring the court to clarify the exact position. The court held that when a request for boundary determination is made without markers and parties assert conflicting lines, the boundary is presumed disputed, mandating a clarification procedure rather than dismissal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 108. člen; Zakon o nepravdnem postopku, 37. člen: When a party requests a court determination of a boundary line and no markers exist while parties assert conflicting positions, the boundary is considered disputed, requiring the court to order clarification rather than dismiss the request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Navedba v predlogu za sodno določitev meje, da med sosednjima parcelama ni mejnikov, še ne pomeni, da meja ni sporna. Vkolikor bi bilo sodišče prve stopnje glede na tako vsebino predloga v dvomu glede obstoja tega dejstva, bi moralo ravnati v skladu s 108.členom ZPP in predlagateljico pozvati na dopolnitev predloga. Šele če ta predloga v določenem roku ne bi dopolnila, bi prišlo v poštev zavrženje predloga.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno soidšče v Grosupljem se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno in zavrglo predlog predlagateljice za določitev meje.
Proti sklepu se je pritožila predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je meja med parcelama udeležencev dejansko sporna prav zaradi tega, ker med parcelama ni mejnikov. Vsak udeleženec zatrjuje svojo mejo.
Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče uredi mejo med zemljišči v postopku za ureditev mej, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje (131.člen Zakona o nepravdnem postopku - Uradni list SRS, št. 30/86, ZNP).
Predlagateljica je v predlogu navedla, da naj sodišče določi mejo med njeno in sosednjo parcelo, ker med njima ni mejnikov. Že na podlagi postavljenega zahtevka za sodno določitev meje (in ne za ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku), še bolj pa na podlagi pritožbenih navedb predlagateljice, ko ta natančneje obrazloži svoj zahtevek s tem, da navede, da je meja sporna iz razloga, ker mejnikov ni, vsak udeleženec pa zatrjuje svojo mejo, se pokaže, da je zaključek sodišča, da meja ni sporna, preuranjen. Če bi bilo sodišče prve stopnje v dvomu, ali je meja sporna ali ne z ozirom na vsebino predloga, bi moralo s predlogom postopati kot z nepopolno vlogo in v smislu 108.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št.
26/99, ZPP) v zvezi s 37.členom ZNP predlagateljico pozvati na dopolnitev. Šele če predlagateljica pozivu ne bi sledila, bi prišlo v poštev zavrženje predloga. Ker je torej sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da meja med parcelo predlagateljice in njej sosednjo parcelo, ni sporna, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3.točka 365.člena ZPP v zvezi s 37.členom ZNP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.