Appeal against final judgment rejected; case remanded to clarify if claim is appeal or revision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed the appellant's challenge to a final second-instance judgment, ruling the appeal inadmissible under Article 358 of the Civil Procedure Act. The appellant argued the debt amount was incorrect and failed to pay interest, but the court noted that appeals against final judgments are legally prohibited. The Supreme Court found the first-instance decision premature because the appellant might have intended to file a revision instead, and thus remanded the case to clarify the nature of the submitted document.
Legislator headnote
AI generatedArticle 358 of the Civil Procedure Act; Article 236 of the Civil Procedure Act: An appeal against a final judgment is inadmissible; if a party submits a document against a final judgment without specifying the legal remedy, the court must clarify whether the document constitutes a revision or an inadmissible appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.
[JEDRO]
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pritožba ni dovoljena in jo je zato treba zavreči.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo toženke, ki jo je vložila zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27.10.1999, opr. št. II Cp 1728/98. Proti sklepu se brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje toženka ter v pritožbi navaja, da tožeči stranki ne dolguje vtoževanega zneska, pač pa le glavnico v višini okoli 500.000,00 SIT. Pri tem namreč ni pripravljena plačati zamudne obresti v višini, kot jih terja tožeča stranka.
Pritožba je utemeljena.
Res je, kot ugotavlja prvo sodišče, da zoper pravnomočno sodbo višjega sodišča ni dovoljena pritožba in je zato treba tako pritožbo zavreči v skladu s 358. členom ZPP, kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Vendar sodišče druge stopnje ocenjuje, da je prvo sodišče tako odločitev sprejelo preuranjeno.
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložjo izredna pravna sredstva, med katera spada tudi revizija.
Toženka je prava neuka stranka in možno je, da je svojo vlogo naslovila s pritožbo, namesto z revizijo. Ni pomemben naslov vloge, pač pa, kaj hoče stranka z vlogo doseči. Če to dejstvo iz same vloge jasno ne izhaja, tedaj je treba razjasniti to vprašanje tako, da stranka poda izjavo o tem, ali naj se pritožbo šteje za revizijo ali ne. V nadaljnjem postopanju bo zato treba s toženko razjasniti, ali naj se njena pritožba zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, šteje kot revizija ali ne. Da bo toženka lahko jasno odgovorila na to vprašanje, pa ji je treba pojasniti razliko med pritožbo in revizijo.
Šele v primeru, ko bo toženka pravilno poučena in če bo vztrajala pri pritožbi, jo bo mogoče zavreči kot nedovoljeno.