Partial allowance of appeal; temporary order for movable property must be proportionate to securing the claim.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal, modifying the first-instance decision to partially grant the objection against a temporary order. The appellant argued that the order was invalid because the creditor had already removed assets worth more than half the joint property, eliminating the risk of enforcement. The court found the first instance correct in determining that a prohibition on alienating specific remaining assets was sufficient to secure the creditor's interest without depriving the debtor of all movable property.
Legislator headnote
AI generated272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 338. člen Zakona o pravdnem postopku: Temporary orders for securing non-monetary claims must be proportionate to the purpose of security and cannot exceed what is necessary to prevent the enforcement of the claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovoru delno ugodi ter se izpodbijani sklep o začasni odredbi glede odločitve o hrambi premičnin pri predlagateljici razveljavi in v tem obsegu predlog zavrne.
2. V ostalem delu se pritožba zavrne in potrdi izpodbijani sklep.
3. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati samo tako vrsto začasne odredbe, ki po svojem obsegu zadošča za dosego namena zavarovanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper sklep o začasni odredbi, s katero je nasprotnemu udeležencu prepovedalo odtujitev in kakršnokoli obremenitev taksativno naštetih premičnin, ki predstavljajo skupno last obeh udeležencev, ter mu naložilo, da je dolžan navedene stvari izročiti v hrambo predlagateljici. Če tega v 24 urah od izdaje začasne odredbe ne bi storil, je sodišče odredilo prevoz navedenih premičnin k predlagateljici s strani izvršitelja na stroške nasprotnega udeleženca.
Zoper navedeni sklep se je pritožil nasprotni udeleženec iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št.
26/99, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano začasno odredbo v celoti razveljavi ter predlagateljici naloži vse stroške v zvezi s to začasno odredbo.
V pritožbi navaja, da je predlagateljica že odpeljala v svoje novo bivališče večji del skupnega premičnega premoženja in to v vrednosti, ki presega polovico vrednosti premičnin v skupni lasti strank iz tega postopka. Z začasno odredbo bi dobila v hrambo še preostalo skupno premično premoženje, pritožniku pa ne bi ostalo nič. Ker predlagateljica ne uveljavlja na skupnem premičnem premoženju več kot polovičnega deleža, vrednost skupnih stvari, ki jih je odpeljala, pa ta delež presega, ne obstoji nevarnost, da bi bila uveljavitev njene terjatve onemogočena ali otežena. Zato tudi niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe.
Pritožba je utemeljena le v delu, ki se nanaša na izročitev preostalih skupnih premičnih stvari v hrambo predlagateljici.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstajata oba pogoja za izdajo zadevne začasne odredbe po 272. členu ZIZ, to je obstoj predlagateljičine terjatve in nevarnost, da bo uveljavitev te terjatve onemogočena ali precej otežena. Vrednost vseh skupnih premičnih stvari, na katere se nanaša začasna odredba, je sporna, zato pritožbeno sodišče zavrača pritožnikove trditve, da je predlagateljica že odpeljala skupne premičnine v vrednosti, ki presegajo njen delež, zaradi česar naj ne bi obstajala njena terjatev do pritožnika na izročitev ustreznega dela skupnih premičnin, ki se nahajajo v njegovi posesti. Poleg tega pa ni sporno, da je pritožnik določene skupne premične stvari, ki so se nahajale v njegovi posesti, samovoljno prodal, zaradi česar te stvari po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča ne morejo biti predmet postopka in jih predlagateljica v primeru, če vrednost stvari, ki jih je odpeljala, ne dosega polovice vrednosti vseh skupnih premičnin, na ta način ne more dobiti. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da za zavarovanje predlagateljičinih interesov zadošča prepoved pritožniku, da odtuji ali kakorkoli obremeni taksativno določene premičnine, ki trenutno še predstavljajo skupno last obeh strank. Potrebno je namreč upoštevati poritožbene navedbe, da bi v primeru izročitve teh stvari v hrambo predlagateljici pritožnik ostal brez vseh premičnih stvari, predlagateljica pa bi imela v posesti in uporabi vse njune skupne premičnine. To pa bi bilo nepravično do pritožnika, zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo v obsegu, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.