Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to one plaintiff's employment at the court. The court found no objective bias. Jurisdiction remains with the original court.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction from the District Court to another court. The defendant argued that one of the twenty-one plaintiffs was employed as a specialist assistant at the District Court, raising concerns about judicial impartiality. The court held that the District Court is an independent entity and that one employee's presence does not create objective bias, thus no weighty reason existed for changing the court.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 67. člen; The Supreme Court may transfer jurisdiction only if there is an obvious benefit or weighty reason, and the mere employment of a party at the court does not constitute such a reason.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Okoliščina, da je ena od 21 tožnikov zaposlena kot strokovna sodelavka pri Okrožnem sodišču A., za odločanje v zadevi pa je pristojno Okrajno sodišče A., ni tak tehten razlog, ki bi utemeljeval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
V pravdni zadevi Okrajnega sodišča A. P 363/2005 se obravnava tožbeni zahtevek enaindvajsetih tožnikov zoper toženo stranko zaradi prenehanja vznemirjanja v smislu 99. člena SPZ in 133. člena OZ. Tožena stranka je med postopkom predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno sodišče z utemeljitvijo, da je tretja tožnica B. B. zaposlena pri Okrožnem sodišču A. kot strokovna sodelavka in se iz tega razloga poraja dvom v objektivnost sojenja.
Predlog ni utemeljen.
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da predlog ni utemeljen. Drugače kot v zadevi Vrhovnega sodišča I R 179/2007, ko je bilo za odločanje v pravdni zadevi tožeče stranke L. d.o.o. in tožene stranke B. B., zaradi plačila 10.000 EUR, namesto Okrožnega sodišča A. določeno Okrožno sodišče B., je v obravnavanem primeru podana pristojnost okrajnega sodišča. Ena od enaindvajsetih tožnic B. B. pa ni zaposlena pri Okrajnem sodišču A., temveč kot strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču A. Treba je torej upoštevati, da je vsako okrajno ali okrožno sodišče samostojno in neodvisno, da so sodniki sposobni nepristranskega sojenja vsem osebam, tudi strokovnim sodelavcem drugih sodišč in da A. ni manjši kraj, kot se zatrjuje v predlogu. Upoštevaje nadalje instančnost sojenja Vrhovno sodišče zaključuje, da ni nikakršnih dvomov glede objektivnosti sojenja Okrajnega sodišča A., kar utemeljuje sklep, da ni nobenega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog tožene stranke je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.