Appeal allowed; first instance court erred by identifying a TV program as a business entity instead of a public broadcaster.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Javno glasilo v smislu določb ZJG je televizijski program (1. odst.

2. člena ZJG) in ne gospodarska družba, kakršna je prvotožena stranka. Ugotavljati, kdo je bil odgovorni urednik prvotožene stranke, je zato zgrešeno. Namesto tega bi moralo prvostopno sodišče dokazni postopek usmeriti v vprašanje, v katerem javnem glasilu, torej televizijskem programu, je bil objavljen sporni prispevek in nato ugotoviti, kako je bil ta program označen v smislu določbe 4. odst. 29. člena ZJG.

[OBRAZLOŽITEV]

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morali toženki v oddaji "24 ur" objaviti odgovor tožeče stranke na prispevek, objavljen dne 2.8.1998. Sklenilo je še, da mora tožeča stranka nerazdelno povrniti toženkama njune pravdne stroške v višini 13.110,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 353. člena ZPP.

Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Pritožbeno sodišče je o pritožbi ponovno odločalo po prejemu razveljavitvenega sklepa revizijskega sodišča, opr. št. III Ips 161/99 z dne 17.11.1999. Pritožba je utemeljena.

Po določbah ZJG (Uradni list RS, št. 18/94, v nadaljevanju: ZJG) ima vsakdo pravico od odgovornega urednika javnega glasila zahtevati, da brezplačno objavi odgovor na objavljeno informacijo ter popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes (1. odst. 9. člena). Če odgovorni urednik zavrne objavo, ima prizadeti pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora oziroma popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore (1. odst. 14. člena ZJG). Pasivno legitimirana oseba je torej odgovorni urednik.

Prvostopno sodišče ni moglo ugotoviti, "kdo ima status odgovornega urednika tožene stranke po zakonu o javnih glasilih." Ker je, kot je navedlo, v tem pogledu dokazno breme na tožniku, je (tudi iz tega razloga) tožbeni zahtevek zavrnilo.

Prvostopno sodišče ni bilo dovolj natančno pri uporabi pojmov izdajatelj, javno glasilo in odgovorni urednik. Javno glasilo v smislu določb ZJG je televizijski program (1. odst. 2. člena ZJG) in ne gospodarska družba, kakršna je prvotožena stranka. Gospodarska družba je lahko le izdajatelj (1. odst. 4. člena ZJG). Ugotavljati, kdo je bil odgovorni urednik prvotožene stranke, je zato zgrešeno.

Namesto tega bi moralo prvostopno sodišče dokazni postopek usmeriti v vprašanje, v katerem javnem glasilu, torej televizijskem programu, je bil objavljen sporni prispevek in nato ugotoviti, kako je bil ta program označen v smislu določbe 4. odst. 29. člena ZJG. Ta namreč določa, da morajo biti pri RTV programih objavljeni ime in priimek odgovornega urednika ali urednika programa oziroma avtorja oddaje ter ime RTV organizacije, katere program se prenaša. Ker gre za dejstvo v izključni sferi toženih strank, naj se o tem nedvoumno izrečeta.

Morebitno izmikanje jasnemu odgovoru ne more biti prepričljiva podlaga za zaključek o nedokazanosti te podlage tožbenega zahtevka.

Po povedanem in na podlagi določbe 1. odst. 370. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje, da opravi novo glavno obravnavo.

V skladu z določbo 3. odst. 166. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke pridrži za končno odločbo.