Appeal dismissed because plaintiff argued against final judgment instead of the tax collection order.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a court order enforcing a judicial tax, confirming the lower court's decision. The appellant failed to provide grounds specifically targeting the tax collection order, instead arguing against a separate final judgment that had already become legally binding over a month prior. Consequently, the appellate court could only review the tax order within the limits of official review, finding it lawful and rejecting the appeal as unfounded.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 365. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP/77: An appeal must address the specific contested decision; if grounds concern a final judgment, the appeal regarding the administrative order is dismissed as the court lacks jurisdiction to review the final judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep (o prisilni izterjavi sodne takse) pač pa le razloge, ki se nanašajo na sodbo, te pa pritožbeno sodišče ni več moglo preizkušati, saj je bila ob vložitvi pritožbe že več kot mesec dni in pol pravnomočna, je izpodbijani sklep preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odst. 365. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP/77.
[OBRAZLOŽITEV]
đ Ker na podlagi opomina, ki ga je tožena stranka prejela dne 13.2.1997, ni plačala takse za ugovor, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. V njem je ugotovilo, da znaša ta taksa 8.100,00 SIT, taksa za opomin pa 1.350,00 SIT ter odločilo, da mora tožena stranka kot taksni zavezanec na to takso plačati še 50%-no kazensko takso v znesku 4.725,00 SIT. Hkrati je Agencijo RS za plačilni promet pooblastilo za prisilno izterjavo te takse v skupnem znesku 14.175,00 SIT.
Proti temu sklepu je tožena stranka kot taksni zavezanec vložila pravočasno pritožbo, ne da bi navedla pritožbeni razlog. Iz pritožbe izhaja, da se ne strinja s sodbo, ki je dne 11.12.1998 postala pravnomočna, zakaj se pritožuje na izpodbijani sklep, pa ne pojasni.
Pritožba ni utemeljena.
Ker tožena stranka v pritožbi ni navedla razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep, pač pa le razloge, ki se nanašajo na sodbo, te pa pritožbeno sodišče ni več moglo preizkušati, saj je bila ob vložitvi pritožbe že več kot mesec dni in pol pravnomočna, je izpodbijani sklep preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odst. 365. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP/77. Ugotovilo je, da je izdan sklep pravilen in zakonit. Ker ob njegovi izdaji prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 365. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (368. čl., v zvezi s 380. čl. ZPP/77).
Šele po pravnomočnosti bo sklep o prisilni izterjavi dostavljen v izvršitev APP, ki bo iz zavezančevega računa prenesla dolžna stredstva za takso na račun RS (1. in 2. odst. 29. čl. Zakona o sodnih taksah ter 5. in 6. odstavek 30. člena istega zakona). Izvršba se torej ne nanaša na prvostopno sodbo, kot to zmotno v pritožbi ocenje tožena stranka, pač pa na izpodbijan sklep.