Appeal dismissed because debtor failed to provide evidence for facts alleged in the enforcement objection.

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dolžnik je v ugovoru navedel pravo pomembna dejstva, vendar pa sodišču ni predložil dokazov s katerimi bi zatrjevana dejstva dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 27.05.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je upnik na podlagi pogodbe o kooperaciji zanj na njegovem orodju proizvajal livčke .. in pokrovčke ... Med pogodbenima strankama je bila dogovorjena cena 406,80 SIT za pokrovčke in 478,80 SIT za livčke, upnik pa z izvršbo terja višji znesek od dogovorjenega. Poleg tega pa je zaradi nekvalitetne izdelave prišlo tudi do reklamacij in je zato upniku izdal bremenpis v višini 50.242,40 SIT, ki ga ta ni upošteval. Predlaga, da sodišče ugovoru ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, upniku pa naloži povračilo nastalih sodnih stroškov.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je presojalo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po navedeni določbi ZIZ, neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Dolžnik zatrjuje, da je bila med strankama dogovorjena drugačna cena, ugovarjal pa je tudi kvaliteti izdelkov. S tem je navedel pravno pomembna dejstva, ki bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, vendar pa sodišču v zvezi z zatrjevanimi dejstvi ni predložil dokazov. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega in je zato, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še v glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo z dne 03.06.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 1. odst. 166. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da dolžnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi stroške, ki so mu v zvezi s pritožbo nastali (154. člen ZPP/77 v zvezi s 381. členom ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).