Appeal dismissed because creditor failed to explicitly raise specific procedural violations required for review under ZPP Art. 339.1. ZIZ Art. 15.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the creditor's appeal against a first-instance decision that voided an enforcement order and transferred the case to litigation. The creditor argued the debtor had not fully paid the debt and accrued interest, but failed to explicitly cite specific procedural violations under the Enforcement Act. The court ruled that such specific grounds must be raised by the appellant to allow for a review of relative essential breaches, limiting the appellate court to examine only absolute essential breaches and errors of law.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; Pritožba se lahko nanaša le na dejstva in utemeljenost zahtevka, ne pa na razloge za izpodbijanje sklepa; Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Upnik je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega zahtevka, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. Ig 39/99-5 z dne 11.2.1999 v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je iz njihovih poslovnih knjig in izpiska evidenčne kartice za dolžnika razvidno, da dolžnik dolžnega zneska ni v celoti poravnal, poravnal pa tudi še ni zamudnih obresti.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega zahtevka, ne pa razlogov, iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Sodišče druge stopnje pa se v utemeljenost upnikovega zahtevka oziroma dolžnikovega ugovora ne more spuščati, ker bo o tem odločalo pravdno sodišče.
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal. Zato je sodišče druge stopnje sklep preizkusilo le glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), to je glede bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, prav tako pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
Zato je sodišče druge stopnje pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.