Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 1256/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CPG.1256.99 AI generated

Appeal allowed: First instance court erred by annulling a final enforcement order when creditor only suspended execution.

Case Number VSL sklep II Cpg 1256/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the creditor's appeal and partially annulled the first instance judgment, which had completely voided a final enforcement order. The creditor argued that their request merely suspended execution rather than withdrawing the enforcement claim, preserving the validity of the enforcement title. The court ruled that since the creditor only withdrew the request for the portion where execution was permitted, the first instance court lacked grounds to annul the entire enforcement order, constituting a fundamental procedural violation.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 43. člena ZIZ; 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ: When a creditor requests suspension of execution after a final enforcement order becomes binding, they have only partially withdrawn their enforcement request; therefore, the court cannot annul the entire enforcement order and is bound by the enforcement title.

Keywords

AI generated
enforcement order annulment suspension of execution withdrawal of request procedural violation enforcement title validity final enforcement order partial annulment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, v katerem je prvostopno sodišče razveljavilo (pravnomočen) sklep o izvršbi.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti njegove pritožbene stroške v višini 8.740,00 SIT v roku 8 dni.

[JEDRO]

Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim.

2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi opr. št. Ig 96/09846-13 z dne 9.7.1996 v celoti razveljavilo in izvršilni postopek ustavilo.

Zoper sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo, in sicer zoper tisti del, v katerem je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 9.7.1996 v celoti razveljavilo zaradi umika predloga za izvršbo. V pritožbi navaja, da njegova vloga z dne 7.4.1999 predstavlja predlog za ustavitev izvršbe na podlagi 147. člena ZIZ in ne umika predloga za izvršbo. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi bo namreč lahko ponovno predlagal izvršbo ali terjatev prijavil v stečajni oziroma podobni postopek, zato ima interes, da sklep z dne 9.7.1996 živi.

Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v pritožbi utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da je predlog za izvršbo umaknil in v posledici tega nepravilno razveljavilo sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je vlogo upnika z dne 7.4.1999 (l. št. 15) očitno obravnavalo kot umik predloga za izvršbo v celoti, čeprav je s to vlogo upnik predlagal le ustavitev izvršilnega postopka. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal dne 26.11.1996 pravnomočen. Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim. 2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi pa v konkretnem primeru ni najti niti v 2. odst. 76. člena ZIZ, saj izvršilni naslov ni bil ne pravnomočno odpravljen ne spremenjen in ne razveljavljen ali izrečen za neveljavljenega. Zato je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v tistem delu, s katerim je sodišče prve stopnje razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi (3. točka 365. člena ZPP v zvzi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških temelji na določbi 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške za sestavo pritožbe v višini 100 točk po Tar. št. 21/4 Odvetniške tarife, kar ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja znaša 8.740,00 SIT. Sodišče druge stopnje upniku ni priznalo stroškov sodnih taks za pritožbo, ker po Zakonu o sodnih taksah sodna taksa za pritožbo ni predpisana.