Appeal court dismissed debtor's objection for lack of argumentation under ZIZ Art. 53(2) and upheld enforcement order.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the debtor's objection and upheld the first-instance enforcement order. The debtor argued the debt was reduced by payments made with statutory interest but failed to substantiate this claim with facts or evidence. The court ruled that under Article 53(2) of the Enforcement and Security Act, an objection must be reasoned by stating specific legal facts and providing supporting evidence, which the debtor did not do despite prior warnings.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement and Security Act; Article 62(5) of the Enforcement and Security Act: An objection to an enforcement order is inadmissible if the debtor fails to state the specific legal facts that could lead to the rejection of the claim and to submit evidence proving them.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti, to je navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. Ni namreč dokazal v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je del dolga skupaj s pripadajočimi obrestmi plačal.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnice izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper sklep o izvršbi je dolžnik pravočasno vložil ugovor. Navedel je, da je dolg manjši, ker so upniku dolg plačevali skupaj s pripadajočimi zakonskimi obrestmi.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje.
Ugovor ni utemeljen.
Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti, to je navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. Ni namreč dokazoval v ugovoru zatrjevanih dejstev, da je del dolga skupaj s pripadajočimi obrestmi plačal. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ in zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 18.5.1999 zavrnilo kot neutemeljenega in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi 15. členom ZIZ potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99).