Appeal court voids first instance execution order when debtor's statute of limitations defense is invalid due to bankruptcy status.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court voided the first instance court's execution order regarding the debtor's statute of limitations defense. The debtor argued the claim was time-barred, but the creditor was in bankruptcy, which suspends the limitation period for one year. The court ruled that since the limitation period had not expired, the debtor's objection was unfounded and the execution order should be reinstated.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL); If a debtor claims a claim is time-barred in an objection to execution, the appeal court may independently rule the objection unfounded if the limitation period has not expired, particularly when the creditor is in bankruptcy and the limitation period is suspended.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i ter ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrne.
[JEDRO]
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine trdi, da je terjatev zastarala, iz priloženih listin v spisu pa je razvidno, da zastaralni rok še ni potekel, lahko pritožbeno sodišče samo odloči, da je tak ugovor neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdani sklep o izvršbi z dne 20.1.1999 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v točki 2. izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Kopru.
Zoper ta sklep je vložil pritožbo upnik po svojem pooblaščencu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve določb ZPP in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in o ugovoru dolžnika odloči kot o pritožbi. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da je dolžnik utemeljeno ugovarjal zastaranje terjatve. Upnik je v stečaju od 1.10.1996, zato po 2. odst. 115. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) zastaranje terjatev leto dni ne teče. Računa pa sta zapadla dne 27.12.1994 in 12.1.1995, tako da je bil predlog za izvršbo, vložen 14.12.1998, vložen pred potekom štirih let in terjatev ni zastarana.
Pritožba upnika je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o ugovoru dolžnika odločilo v nasprotju z 2. odst. 53. v zvezi s 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Že iz predloženih listin je razvidno, da je ugovor dolžnika neutemeljen. Dolžnik namreč ugovarja le zastaranje terjatve in se predvsem sklicuje na triletni zastaralni rok. Glede na to, da je upnik v stečaju pa je treba uporabiti določilo 2. odst. 115. čl. ZPPSL, po katerem rok za zastaranje terjatev ne teče leto dni po uvedbi stečajnega postopka.
To pa pomeni, da terjatev iz računov, ki sta podlaga za izvršilni predlog, ni zastarana. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in obenem odločilo o ugovoru dolžnika kot o pritožbi ter ga zavrnilo kot neutemeljenega.