Appeal dismissed; insured lost coverage rights due to driving under the influence causing the accident.

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik trpi sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Zavarovanec, ki je povzročil prometno nezgodo vinjen in je vinjenost v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka, je po pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubil kritne pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke in naložilo tožencu, da ji mora povrniti 630.236,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Gre za škodo iz obveznega zavarovanja, ki jo je tožeča plačala oškodovanki v prometni nesreči, nastali po toženčevi krivdi.

Tožeča stranka je trdila, da je toženec zato, ker je vozil vinjen in je vinjenost v vzročni zvezi z nastankom prometne nezgode, izgubil po čl. 3 Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti kritne pravice iz svojega zavarovanja.

Toženec se je zoper sodbo pritožil laično, smiselno iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je - tudi smiselno - spremembo sodbe in zavrnitev zahtevka tožeče stranke. Trdil je, da je udeleženka prometne nezgode zaradi prehitre vožnje sokriva za škodni dogodek. Da je prehitro vozila, sklepa toženec iz dejstva, da je zavorna pot njenega vozila bila le 14 metrov. Dejstva, da je zavijal pred nezgodo v levo in da je bil vinjen, pritožnik ni zanikal.

Odgovora na pritožbo ni bilo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) je sodišče druge stopnje postopek nadaljevalo na podlagi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/94, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90 - v nadaljevanju: ZPP), saj je bila izpodbijana sodba izdana pred uveljavitvijo sedaj veljavnega zakona. Pravna podlaga za odločanje v tem sporu je v Pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti tožeče stranke, ki v čl. 3 določajo, v katerih pogojih zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja. Med drugim (odst. I tč.3), če je v času prometne nezgode kot voznik zavarovanega avtomobila pod vplivom alkohola, to je če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač več kot 0,5 promila alkohola v krvi. Svojih pravic po tem določilu (odst.II točka a) ne izgubi, če dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do prometne nezgode prišlo dne 11.12.1997 ob 19.25 uri med tožencem, ki je vozil osebni avtomobil po A. in v bližini prodajalne A. zapeljal v levo preko vozišča v trenutku, ko je naravnost iz nasprotne smeri L. pripeljala voznica osebnega avtomobila I.G. in s prednjim delom svojega vozila trčila v desni bočni del vozila tožeče stranke. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti po izdihanem zraku, ki so ga opravili policisti na kraju samem je razvidno, da je imel toženi v času nezgode 2,40 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ta koncentracija alkohola tožene stranke v času prometne nezgode vplivala na toženčevo protipredpisno vožnjo in bila tako v vzročni zvezi z nastalo škodo. Toženec je namreč s svojim ravnanjem kršil določila Zakona o temeljnih varnosti cestnega prometa (ZTVCP) čl. 226/III tč. 5 in čl. 226/I tč. 28. Toženec je torej vinjen proti predpisom prečkal cesto in s tem kršil zgoraj citirana zakonita določila.

Pri vožnji druge udeleženke prometne nezgode sodišče prve stopnje ni našlo kršitev tega zakona. Vozila je v okviru predpisane hitrosti in skušala z zaviranjem preprečiti prometno nezgodo.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je toženec povzročil prometno nezgodo in da je le-ta v vzročni zvezi z njegovo vinjenostjo zato je izgubil kritne pravice po cit. Pogojih o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Dolžan je tožeči stranki povrniti izdatke, ki jih je s plačilom škode oškodovanka imela (čl. 939 ZOR). Ti stroški niso sporni, izkazani so z v spisu priloženimi računi.

Pritožba na podlagi obrazloženega ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo potem, ko je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje tudi v smeri kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (čl. 365/II ZPP).