Appeal against conditional sentence dismissed; court upheld first instance sentencing for fraud and forgery.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Maribor High Court dismissed the prosecutor's appeal against a first-instance judgment imposing a conditional sentence for fraud and forgery. The court found the lower court correctly assessed all circumstances regarding the defendant's personal history, lack of prior convictions, and restitution of damages. Consequently, the court ruled that the conditional sentence with a two-year probation period was appropriate and no legal errors justified changing it to an immediate penalty.
Legislator headnote
AI generatedZKP 383. odst. 1; ZKP 391: The court of appeal must uphold a first-instance sentencing decision if the lower court properly evaluated all circumstances influencing the choice of penalty and the defendant's lack of prior criminal record justifies a conditional sentence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero in izbiro kazenske sankcije ter obdolžencu za obravnavani kaznivi dejanji izreklo po vrsti in višini primerno kazensko sankcijo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. M. R. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217 člena Kazenskega zakonika (KZ) in kaznivega dejanja ponarejanja listi po prvem odstavku 256. člena KZ ter mu po 50. členu KZ izreklo pogojn obsodbo, s katero mu je zanju določilo posamezni kazni štiri in tri mesece zapora, zatem pa po 2. točki drugega odstavka 47. člena KZ enotno kazen šest mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovanca R. d.o.o. K. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona.
Proti tej sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi odločb o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče nepogojno kazensko sankcijo.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero in izbiro kazenske sankcije ter obdolžencu za obravnavani kaznivi dejanji izreklo po vrsti in višini primerno kazensko sankcijo. Glede na osebnost obdolženca, njegovo dosedanjo nekaznovanost in okoliščine, da je obravnavani kaznivi dejanji obžaloval, dolg pa povrnil, je utemeljeno zaključilo, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. To pričakovanje je toliko bolj utemeljeno, ker je obdolžencu s pogojno obsodbo določilo tudi ustrezno dolgo preizkusno dobo, ki bo obdolženc odvračala od storitve novih kaznivih dejanj. Zato po oceni pritožbenega sodišča ni prav nobenega razloga za v pritožbi predlagan spremembo na prvi stopnji izrečene kazenske sankcije. Okoliščine, ki jih pritožba navaja, so bile v zadostni meri upoštevane pri določitvi posameznih in enotne kazni zapora ter dolžine preizkusne dobe.
Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP) je o pritožbi okrožne državne tožilke odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker je pritožbeno sodišče odločilo v korist obdolženca (drugi odstavek 98. člena ZKP).